Odstotek višji BDP, novembrska inflacija 0,9 odstotnaUMAR tovrstno gibanje pričakoval
Statistični urad je sporočil, da se je BDP v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju nižji za 8,3 odstotka.
Ka.L.,Ka. Ž./STA, pon, 30.11.2009 16:38
BDP se je v tretjem četrtletju letos zvišal za odstotek
Ljubljana - Rast BDP v tretjem četrtletju je glede na siceršnje izboljšanje prilivov iz naslova DDV presenetljivo nizka, je v odzivu na danes objavljene statistične podatke o gospodarski rasti v prejšnjem trimesečju dejal minister za finance Franc Križanič. Prilivi iz naslova DDV so se namreč po Križaničevih zagotovilih v tretjem trimesečju povečali za osem odstotkov. Podatki statističnega urada tako po ministrovih navedbah kažejo, da je Slovenija že dve četrtletji izven tehnične recesije, a je rast zelo počasna. "Okrevanje je sorazmerno počasno, a stabilno," je ugotovil Križanič.
Gaspari: Ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je v odzivu na podatke statističnega urada prav tako povedal, da tehnično gledano Slovenija ni več v recesiji, zelo verjetno pa je tudi, da bo rast v zadnjem četrtletju še višja. Opozoril pa je, da je prišlo do izgube BDP, zato je po njegovem bistveno vprašanje, ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna. To bo po njegovem mnenju odvisno od številnih dejavnikov.
Gaspari je komentiral tudi podatek o 0,9-odstotni mesečni inflaciji v novembru in dejal, da to ni dobro, saj ni nobenega razloga, da bi inflacija v trenutnih razmerah bistveno določala razvoj Slovenije. Po Gasparijevem prepričanju bo tako potrebno biti zelo skrben pri določanju administrativnih cen, pri čemer je še posebej omenil nedavne dvige cen na lokalni ravni.
Drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi
V Sloveniji se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju realno nižji za 8,3 odstotka, so danes pojasnili na novinarski konferenci državnega statističnega urada.
Po izrazito recesijskih gibanjih ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta je tretje četrtletje Sloveniji prineslo drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi. Gospodarska rast je bila enoodstotna, medtem ko je bila v drugem četrtletju glede na predhodnje 0,6-odstotna. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec na četrtletni ravni štiriodstoten, v prvem letošnjem četrtletju pa 6,2-odstoten.
V medletni primerjavi je 8,3-odstotno realno zmanjšanje BDP četrto zaporedno trimesečje upadanja gospodarskih aktivnosti. V drugem četrtletju letos je glede na enako obdobje lani padec BDP znašal 9,2 odstotka. V obdobju od januarja do septembra letos se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zmanjšal za 8,6 odstotka.
Tudi v tretjem četrtletju so realno najbolj upadle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v medletni primerjavi nižje za 23,8 odstotka. Realno se zmanjšujeta tudi izvoz in uvoz, a manj kot v prvih dveh četrtletjih letos, ugotavljajo statistiki. Izvoz je bil v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem nižji za 16,3 odstotka, uvoz pa za 19,6 odstotka.
Kriza je najbolj negativno vplivala na investicijsko trošenje, ki se je že tretje četrtletje zapored zmanjšalo za približno 30 odstotkov. Tudi pri investicijah je sicer opaziti rahel obrat krivulje rasti, a je še tako majhen, da je morda bolje v tem trenutku govoriti le o zaustavitvi padanja. Najbolj so se zmanjšale investicije v transportno opremo.
Končna potrošnja je bila v tretjem četrtletju za 0,5 odstotka manjša kot pred letom dni in tudi njen padec je bil manjši kot v drugem četrtletju.
Skupna dodana vrednost dejavnosti se je v tretjem četrtletju v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 realno zmanjšala za 8,4 odstotka. Največji padec je bilo opaziti v gradbeništvu (minus 19,2 odstotka), ki je dve do tri leta nazaj beležilo najvišje stopnje rasti.
V tretjem četrtletju se je nadaljevalo zmanjševanje zaposlenosti. Zaposlenih je bilo 33.600 oz. 3,4 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. Zaposlenost se je daleč najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 11,3 odstotka. Okrevanje na trgu dela bo verjetno zelo težko, je menila vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren.
Novembra v Sloveniji 0,9-odstotna inflacija
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra v povprečju zvišale za 0,9 odstotka. Razmeroma visoka novembrska inflacija je vplivala tudi na letno rast cen, ki znaša 1,6 odstotka, povprečna 12-mesečna inflacija pa je 0,9-odstotna.
K zvišanju cen najbolj pripomogle cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv
Na novembrsko rast cen so najbolj vplivale višje cene cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv, je povedala namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Pocenitev je bilo novembra razmeroma malo, in sicer zgolj v skupini gostinskih storitev. Po nekajmesečni deflaciji, ki smo jo beležili od junija, smo oktobra že zabeležili skromno inflacijo, novembrska rast cen pa je že kar močna, je komentirala Ružićeva.
Novembra so se cene zvišale v naslednjih skupinah: stanovanje (za 4,2 odstotka), obleka in obutev (za 1,3 odstotka), zdravje (za 0,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,4 odstotka), stanovanjska oprema in promet (za 0,3 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,2 odstotka).
Na 4,2-odstotno rast cen v skupini stanovanje je najbolj vplivala močna podražitev oskrbe z vodo v Ljubljani in nekaterih energentov. Na rast cen v skupini promet pa so najbolj vplivale višje cene pogonskih goriv ter dražji rezervni deli. V omenjeni skupini je treba na drugi strani izpostaviti tudi nižje cene osebnih avtomobilov (za 2,4 odstotka).
Tudi v novembru je zamenjava kolekcij v trgovinah še vedno precej vplivala na rast cen v skupini obleka in obutev, čeprav so statistiki zabeležili tudi že nekatere popuste. Oblačila so bila dražja za 1,6 odstotka, obutev pa za 0,2 odstotka.
Na povišanje cen v skupini zdravje pa so vplivale predvsem višje cene zdravil
K skupni mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene goriv in energije, 0,3 odstotne točke so prispevale dražje komunalne storitve, skoraj 0,2 odstotne točke dražja hrana in 0,1 odstotne točke višje cene oblačil in obutve.
Najbolj so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka
Po rasti cen na letni ravni ostaja tudi v novembru na prvem mestu skupina alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju zvišale za 8,1 odstotka. Za 4,5 odstotka so bile višje kot pred letom dni tudi cene v skupini stanovanje, za 4,1 odstotka je bilo dražje raznovrstno blago in storitve, medtem ko so se v letu dni za več kot dva odstotka zvišale cene tudi v skupinah rekreacija in kultura, izobraževanje, gostinske in nastanitvene storitve ter stanovanjska oprema. Izdelki in storitve v treh skupinah pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom: komunikacije (za štiri odstotke), obleka in obutev (za 2,8 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka).
Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je novembra v mesečni primerjavi znašala 0,8 odstotka.
UMAR: Gibanje BDP pričakovano
Gibanje BDP v tretjem četrtletju, ki je v četrtletni primerjavi višji za odstotek, v medletni pa nižji za 8,3 odstotka, je po mnenju Umarja pričakovano. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta se podatki skladajo s pričakovanji ob pripravi jesenske napovedi, v kateri je urad za letos predvidel 7,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti.
Glede na podatke Eurostata je bil padec bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji večji od povprečja držav evrskega območja, ugotavlja v današnjem sporočilu za javnost Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Četrtletno povečanje BDP je po mnenju Umarja "pričakovano gibanje". "Rast BDP je predvsem posledica postopne krepitve izvoza in izvozno usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije, ki so jo nakazovali že tekoči podatki," ugotavljajo.
Zaradi visokih padcev ob začetku krize pa je aktivnost predelovalnih dejavnosti in izvoza še vedno precej nižja kot v tretjem četrtletju lani, so prepričani. Kot dodajajo, se poglablja kriza v gradbeništvu, ki je v primerjavi s preteklim četrtletjem zabeležilo višji, 19,2-odstotni medletni padec aktivnosti (v drugem četrtletju letos -13,9 odstotka). Izraziteje se je umirila tudi aktivnost v finančnem posredništvu, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili le 1,5-odstotno rast (v predhodnem četrtletju osemodstotno).
Na trgu dela se je v tretjem četrtletju letos nadaljevalo poslabševanje razmer, opozarja Umar. Zaposlenost se je medletno zmanjšala za 3,4 odstotka. Najbolj v predelovalnih dejavnostih, upadla pa je tudi v gradbeništvu, transportu, poslovnih storitvah in trgovini, kjer se je v predhodnih četrtletjih še povečevala. Nasprotno je zaposlenost v javnih storitvah narasla, in sicer v izobraževanju za 2,5 odstotka, zdravstvu 2,3 odstotka in javni upravi za odstotek.
Slovenija je novembra po daljšem obdobju zabeležila tudi visoko mesečno rast cen, ki je znašala 0,9 odstotka. "K visoki mesečni rasti je bistveno prispevala rast cen komunalnih storitev, za 0,3 odstotne točke, na kar smo na uradu opozarjali že ob spremembi načina regulacije teh cen avgusta letos," je poudaril Vasle. Na mesečno gibanje cen so v višini 0,4 odstotne točke vplivale višje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, so še pojasnili v Umarju.
http://www.delo.si/clanek/93832---
Voda je že strateška surovinaDve tretjini ljudi na svetu bo leta 2025 čutilo pomanjkanje vode, opozarjajo strokovnjaki po svetovnih vodnih forumih in na podnebnih srečanjih. To ne bo povzročilo le socialnih težav, pomeni tudi izrazito povečanje varnostnih tveganj. Borut Tavčar, pon, 30.11.2009 15:42
Dve tretjini ljudi na svetu bo leta 2025 čutilo pomanjkanje vode, opozarjajo strokovnjaki po svetovnih vodnih forumih in na podnebnih srečanjih. To ne bo povzročilo le socialnih težav, pomeni tudi izrazito povečanje varnostnih tveganj. Podnebne spremembe naj bi bile namreč v prvi vrsti vodne spremembe, saj svet čakajo pogostejše suše, poplave, neurja, taljenje ledu in dvig morske gladine. Zato je nujna boljša zaščita vodnih virov, zlasti mokrišč, kar, kot poudarjajo znanstveniki, daje tudi ugodne gospodarske in socialne rezultate.
Slovenija za zdaj ne čuti izrazitejših sprememb v vodnih bilancah in je bogata z menda najpomembnejšo surovino prihodnjih desetletij. Kot ugotavljajo v Agenciji za okolje, se je od leta 1971 do 2000 v primerjavi s prejšnjim tridesetletnim obdobjem izhlapevanje vode povečalo za 11 odstotkov, prehajanje padavin v podzemlje pa zaradi pozidav zmanjšalo za šest odstotkov. V javnih vodovodnih podjetjih težav z izdatnostjo vodonosnikov ne zaznavajo, izboljšuje se celo, kot pravijo, nadzor nad onesnaževanjem.
Kljub temu se glede na napovedi podnebnih sprememb vrstijo pozivi za zadrževanje vode v državi. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pri tem ni osamljen. Zadrževanje vode ima namreč lahko več pozitivnih učinkov, če je seveda smotrno načrtovano. Melioracije zemljišč ob vodotokih in v mokriščih ter pozidave nekdaj poplavnih območij so po eni strani povzročile hitro odtekanje vode v normalnih razmerah, po drugi pa povečale poplavno ogroženost, ker se obsežnejše količine vode nimajo več kam razliti. S protipoplavno zaščito se da vode umiriti, zraven pa jih energetsko ali kako drugače izrabiti. Ne nazadnje je lahko zadržana voda vir za namakanje kmetijskih zemljišč v sušnih obdobjih.
A težav ni malo. O načrtovanih in nekaterih že postavljenih verigah hidroelektrarn na Savi in Muri še vedno polemično razpravljajo. Hidroelektrarne na srednji Savi bi namreč lahko poslabšale izdatnost in kakovost podzemnega vodonosnika Ljubljanskega polja, iz katerega načrpajo glavnino pitne vode za Ljubljano. Verigi hidroelektrarn na spodnji Savi je že Zavod za varstvo narave očital uničenje mokrišča Vrbina, ki je iz neznanih razlogov izvzeto iz območij Nature 2000. Poleg tega še ni povsem jasno, kako bo Sava, ujeta v akumulacijskih jezerih, prenesla izpuste tople vode iz Jedrske elektrarne Krško. Za Muro so mnenja izrazito deljena. Raven podtalnice na območju zaradi hitre Mure že dolgo upada. Usmeritev je jasna, Muro je treba zadržati, vprašanje je le, kako. Da se to da tudi z verigo hidroelektrarn, za zdaj trdi le Holding slovenskih elektrarn, vsi drugi so bolj previdni.
V projektu mednarodne komisije za varstvo Alp (Cipra) strokovnjaki ugotavljajo, da bi lahko zgolj s prenovo delujočih elektrarn njihovo učinkovitost povečali za štirikrat. Grajenje betonskih korit za protipoplavno zaščito je nespametno. Podobno velja za izsuševanje mokrišč. Ta pokrivajo le tri odstotke kopnega na svetu, sprejmejo pa 30 odstotkov ogljikovega dioksida, vezanega v tleh.
Čista naravna pitna voda ima po slovenskih predpisih prednost pred prečiščeno, kakršno uporabljajo v večini evropskih velikih mest. Čiščenje vodo podraži, poleg tega taka voda nima vseh kakovosti in vrednosti naravne pitne vode, kar se, mimogrede kaže tudi v promociji in ceni ustekleničene vode. Dražja je seveda naravna voda, ki ima po možnosti na nalepki natisnjene zasnežene gore.
Ravno prodaja take vode pa je verjetno priložnost Slovenije v prihodnjih desetletjih. Polnilnic imamo že nekaj, resno pa razmišljajo še o dodatnih. Tudi javna podjetja, denimo ljubljansko podjetje Vodovod-Kanalizacija. Odločitve sicer še ni, saj je, kot pravi direktor Krištof Mlakar, treba prej preučiti vse podatke in napovedi o prihodnjih vodnih razmerah v državi in osrednji Sloveniji. Veliko pa si od napovedanih svetovnih sprememb obetajo v sedanji industriji pijač.
Proti uporabi ustekleničene vode, ki je najbolj priljubljena pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste, so po drugi strani vse okoljevarstvene organizacije. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj denimo pravi, da to povzroča vedno več okoljskih težav, od odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, do velike porabe energije za črpanje, stekleničenje, shranjevanje, hlajenje in prevoz take vode. Ob tem, da je ustekleničena voda od 240- do 10.000-krat dražja od vode iz pipe, čeprav za obe velja enak pravilnik o kakovosti. Za poslovno priložnost lahko obveljajo tehnologije čiščenja vode na pipi, čeprav to ne sme postati rešitev. Za ohranjanje vrednosti slovenske vode v prihodnje je namreč treba poskrbeti za čiste naravne vire vode.
Kot pravi Bogatajeva, za en liter ustekleničene vode proizvajalci, prevozniki in trgovci v celotni verigi porabijo kar tri litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda.
Več v današnji tiskani izdaji Dela FT
http://www.delo.si/clanek/93867---
Pri bolniku v Italiji so odkrili mutacijo virusa nove gripe, ki pa se ne širiZdravje - ponedeljek, 30.11.2009 18:45
Tekst: (sta)
Rim - Pri bolniku v Italiji so odkrili mutacijo virusa A H1N1, ki je identična mutaciji, ki so jo pred dnevi odkrili na Norveškem, so danes sporočili z italijanskega ministrstva za zdravje. Ob tem so poudarili, da se mutiran virus nove gripe ne širi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Italijanske zdravstvene oblasti so preučile več sto vzorcev virusa pri bolnikih, ki so v zadnjih mesecih v različnih italijanskih regijah zboleli za novo gripo, mutacijo pa so odkrile pri enem bolniku, so sporočili z ministrstva.
Kot so poudarili, njihovi podatki potrjujejo, da odkrita mutacija ne prevlada pri resnih ali celo smrtnih primerih. Pravzaprav gre za posamične primere in mutacija se trenutno ne širi.
Gre za enako mutacijo, kot so jo 20. novembra odkrili pri treh vzorcih virusa A H1N1 na Norveškem. Identično mutacijo so v petek ugotovili tudi na vzorcih virusa v Franciji, še piše AFP.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042319305