P Oltar - POrtal naš svagdašni PObôžni i vragolasti / Bogoslavija

[Ljudevit Kaj]

HRVATIKAN
27.04.2014.

Poglečte snimku meše kanonizacije dve pap(i) na Laudato ITV!

Pogledajte snimku mise kanonizacije bl. pape Ivana XXIII. i bl. pape Ivana Pavla II. iz Vatikana uz hrvatski prijevod, koju vam zajedno donose Hrvatski katolički radio, Laudato internetska televizija, Vatikanski televizijski centar i Radio Vatikan.

Propoved pape Franca na slavlu kanonizacije Iviča XXIII. i Iviča Pavla II.

U propovijedi svečane mise na kojoj je proglasio svetima pape Ivana XXIII. i Ivana Pavla II., papa Franjo posebno je istaknuo poslušnost Ivana XXIII. Duhu Svetomu, osobito kod pokretanja Drugoga vatikanskog sabora, a papu Ivana Pavla II. nazvao je papom obitelji. Sveti Otac istaknuo je da se "u središtu ove nedjelje, koja zaključuje osminu Uskrsa i koju je sv. Ivan Pavao II. posvetio Božjem milosrđu, nalaze slavne rane uskrsloga Isusa".
Povezujući nedjeljna čitanja i kanonizaciju dvojice rimskih biskupa, Papa je istaknuo da su rane Kristove znak Božje ljubavi prema ljudima i nužne su za našu vjeru, kako bismo vjerovali da je Bog ljubav; zato rane na Uskrslom Gospodinu ne nestaju. Dvojica papa u svakoj su osobi koju su susretali - gledali Krista. "Sv. Ivan XXIII. i sv. Ivan Pavao II. imali su hrabrosti gledati rane Isusove, dodirivati njegove izranjene ruke i probodeni bok. Nisu se sramili tijela Kristova, nisu se sablaznili nad njim niti nad njegovim križem; nisu se sramili tijela bratova (usp. Iz 58, 7), jer su u svakom patniku vidjeli Isusa. Bili su dvojica hrabrih ljudi, posve otvoreni Duhu Svetom, pruživši svjedočanstvo Božje dobrote i njegova milosrđa Crkvi i svijetu."
Bili su to dva hrabra čovjeka, puna Duha Svetoga i davali su cijeloj Crkvi i cijelome svijetu svjedočanstvo o Božjem milosrđu. Bili su svećenici, biskupi i pape 20. stoljeća, upoznali su tragedije, ali nisu bili pobijeđeni, snažno su vjerovali u Boga i Božje milosrđe koje se objavljuje u pet rana Kristovih. U njima je bila nada i radost koju nitko i ništa ne može oduzeti, nada i radost koju su dobili kao dar od Krista Uskrsloga i koju su obilato darovali Božjem narodu, zaključio je Papa.
Na kraju propovijedi Papa je zamolio zagovor dvojice novih svetaca i pastira Božjega naroda za Crkvu, kako bi u dvogodišnjem putu prema Sinodi o obitelji bila otvorena djelovanju Duha Svetoga u pastoralu obitelji.


Pogledajte snimku mise kanonizacije dvojice papa na Laudato ITV!, 02:27:43

Pogledajte snimku mise kanonizacije dvojice papa na Laudato ITV!

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
PROTULETNAK (GREGUREVŠČAK, SUŠEC, OŽUJEK) – JURJEVŠČAK (MALI TRAVEN, TRAVEN) 2014.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Demokracija v cirkvi!!!?

    Mesec marcjoš, leta Božekovoga 2014. bode zapisani z debelaj slovaj v dugo povjest cirkve. Najme kaj, vu tem meseco so bili zbavljeni prvi demokracki izbori v cirkvi. Znom da me bodete mam lovili za reč, kak more dojti demokracija v cirkve gda znamo da je vu cirkvi samo jeden Božek i nega drugih božekov. To je istina, ali je tak! Zakaj? Pak smo mi ne zbirali Božeka nek večnike v župno veče, šteri bodo pomagali župniko da jiv on bode nucal.
    Vsi znamo gda ga ne bilo demokracije dok si je Isusek zbiral apostole, a posle so si i župniki zbirali večnike nekak slično, očem reči, kak što i vsaki si je župnik  zebral onoga što mo je nejbole pasal za ono kaj je nucal. Večniki so bile zebrani, a demokracija je ne nikomo falila. Ali ve je došla Evropa k nam i vse mora biti onak kak oni velijo i tak reda delajo. Kak bilo da bilo, biškup je zel stvar vu svoje blagoslovlene roke i vse župe so morale zbirati večnike onak kak je on rekel. A to znate kak je bilo. Vsi šteri hodajo v cirkvo so mogli predložiti svoje kandidate, a posle so oni šteri so tu v predizbornoj kampanji dobili nejveč glasov, došli na listo za izbore. Ljudi so svoje glase davali onak kak je naš biškop naredil: jeden vjernik jeden glas. Morem vam reči da je lista bila hajdig duga, kaj bi rekli, čuda je bilo zvanih, a sam nejbolši so bili zebrani. Kak bilo da bilo, demokracija je na mala vrata i onak stiha došla i v cirkve, kaj god to značilo. Vsi zebrani so poslani biškupu kaj on da svojega blagoslova i unda bodo demokracki zebrani večniki mogli početi delati svojega posla. Ipak naš dragi Božek, prek biškupa, ima i tu zadjo reč. Pak ipak je cirkva jegova. Gda ga nej bilo jega ne bi bilo niti cirkve!!!

     Ovoletošja Korizma je došla do svojega kraja. Što je kanil čega se odreči mogel je to naprajti v minulih 40 dni jerbo vu Velikomo tjedno, šteri je pred nami, bodemo vsi onakši kakše od nas dragi Božek išče: bogoboječi, pobožni, na spoved pemo i vse bomo posluhnuli. Pak tjeden dni moremo zdržati. Morem vam reči da smo se i mi, šteri se shajamo vsako nedelo posle devete meše vu župnoj pelnici, isto tak nečega odrekli. Prvo nedelo v Korizmi smo se nikak ne mogli dospomenuti čega bi se odrekli, je li bi to bila kava, frklec žganičke ili pak škropec, a unda nam je pomogel naš župnik, tak da smo mam donesli jednoglasno odluku da  ne bodemo nikaj pili z štamprlini ili pak kupici nek samo ono v šalicaj. Što zna kak bi dugo mi jeden drugoga spituvali kaj pravzaprav očemo da nam je pater ne pomogel. Ve vidite kak čovek fletno zazvedi kaj oče dok ima pravoga mentora. Tak da smo vsi  zadovolni i mi i župnik.

     Pred nami  je denes, na Cvetno nedelo, Križni pot od pileka do pileka po celoj našoj župi, štera je, to vam moram reči, ne tak mala kak malo ljudi hoda k meši. Ovo leto bodemo meli i novo postajo, očem reči, novo križno drevo v Martanaj, prek pota dečjega vrteca. Pozivlem vse šteri morejo nek dojdejo kaj nas bode vejč. Dojdite vsi, pak kuliko zdržite zdržite, a naš dragi Božek vam bode priznal celoga pota kak i težakima vu vinogrado. Srečnoga Vuzma vam želem i čuda božjega blagoslova! Z šunkom i jecima pomalem, mislite na kolesterol. Ali kakši bi to, itak, bil Vuzem brez šunke?


Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVII, br.1/2, ožujek/traven 2014. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Fala Božek za Medimurje Klemencic, Draksar, Belcic YouTube, 07:24

Fala Božek za Medimurje Klemencic, Draksar, Belcic YouTube

[Ljudevit Kaj]

Tajednik Gradišćanskih Hrvatov
Hrvatske novine
Ljeto 105., broj X. / DD.MM.2014., cijena (1,25 €)
e-vundano 15/05/2014


43. po redu hrvatsko shodišće u Juru je ujedno bilo i državno shodišće
 
Na Majikin dan u Ugarskoj, nedilju 4. maja u Juri su održali tradicionalo hrvatsko shodišće ka „Krvave suze točećoj Mariji“, u medjuvrimenu jur 43. po redu shodišće u Jurskoj katedrali. Ljetos je sudjelovalo već ljudi nego lani, polag organizatora kanonika Jive Šmatovića ih je bilo oko 700, pretežno Hrvatov iz Ugarske, Austrije i Slovačke. Jurski biškup dr. Lajos Pápai je pozdravio vjernike na hrvatskom jeziku. Glavni celebrant je bio varaždinski biškup mons. Josip Mrzljak, ki je u svojoj prodiki uz ostalo naglasio, kako važno je očuvanje hrvatskoga jezika.
 

JURA — Hrvatska državna samouprava svako ljeto organizira Hrvatsko državno shodišće za hrvatske vjernike. U prošli ljeti održali su shodišće u Zalskoj (u Komaru), u Bačko-kiskunskoj (u Santovu), u Podravini (u Drvljanci) i u Baranjskoj županiji (u Ðudu) tr 2008. ljeta u Jursko-mošonsko-šopronskoj županiji u Koljnofu. Ovo ljeto je Hrvatska državna samouprava pozvala na Hrvatsko državno shodišće ponovo u Jursku županiju. Na inicijativu Miša Heppa, predsjednika Hds-a je svečano hrvatsko mašno slavlje bilo povodom velikoga hrvatskoga shodišća u Jurskoj katedrali 4. maja. Na ovo državno shodišće su ljetos došli hrvatski vjerniki iz cijele Ugarske, iz Bačke, Baranjske, Peštanske, Šomodjske, Zalske županije i glavnograda Budimpešte. Varaždinski biškup mons. Josip Mrzljak je svečevao mašu pri shodišću i je bio i svetačni prodikač.

Došao je ov put zvanaredno visok broj vjernikov iz cijele Ugarske kako jur duže ne, jer Hrvatska državna samouprava je ov dan proglasila Hrvatskim danom i pozvala hrvatske vjernike iz cijele Ugarske, da dojdu u Juru. Na hrvatsko shodišće su doputovali ov put i Hrvati iz Pešte i južne Ugarske. Sudjelivali su i veleposlanik Hrvatske u Ugarskoj, Gordan Grlić Radman i predsjednik Hrvatske državne samouprave, Mišo Hepp kao i zastupnik u Ugarskom parlamentu.

Hrvati hodočastu u Juru od 1972. ljeta. Inicijator je prelat, kanonik Ferenc Benković rodom iz Bizonje, ki pelja veliku faru na rubu Jure. Ljetos su mašu muzički oblikovali zbor i tamburaši iz Novoga Sela i Bijeloga Sela pod peljanjem Kristine Horvat. Na orgulja je svirao kantor u Čunovu, Jive Máasz. Organizator hrvatskoga shodišća u Juri je ravnatelj hrvatske sekcije jurske biškupije, kanonik Jive Šmatović. U redu duhovnikov je bio i Antal Németh, farnik u Koljnofu, ki svečuje u ovom ljetu svoju zlatu mašu, to je pedesetu obljetnicu posvećenja za duhovnika. Ovomu jubileju mu je pri kraju posebno čestitao i Jive Šmatović.

Kako je rekao biškup Mrzljak u svojoj prodiki uz ostalo „Sada smo svi zajedno u Europskoj uniji. Morebit smo posebni, da živimo vjeru, da svidočimo o tom ča danas znači vjera (…) Marija nas povezuje i u ovom Marijanskom hodočasnom mjestu. Marija daruje život i vjeru…“.

Ča se tiče povijesti Milosnoga kipa Blažene Divice Marije u 1655. lj. je irski biškup Walter Lynch doprimio milosni kip Blažene Divice Marije u Juru. 17. marca 1697. lj., na smrtni dan irskoga patrona Patrika, su iz Marijinoga kipa curile suze. Marijine suze su ončas utrli rupčacom, koga danas čuvaju kao relikviju u Juri. Po maši koristu vjerniki mogućnost, da bi se sa svojimi prošnjami okrenuli Blaženoj Divici Mariji i da kušnu rupčac. Jura je jur prik 300 ljet dugo hodočasno mjesto.

Večernjicu je na ovu nedilju peljao farnik u Gijeci, Zdravko Gašparić, a pred tim su tamburaši iz Gradišća zasvirali na trgu pred crikvom.

(uredn.)

http://hrvatskenovine.at/clanak/15-05-2014/43-po-redu-hrvatsko-shodisce-u-juru-je-ujedno-bilo-i-drzavno-shodisce

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Ovak je bilo leta 2013.
Hodočašnici gradišćanskih hrvata u Juri, 03:33

Hodočašnici gradišćanskih hrvata u Juri

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
ROŽNAK (FILIPOVŠČAK, SVIBEN) 2014.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Dejte glase našima

Pred nami novi izbori. Drugo nedelo moramo iti glase davat za one šteri se bodo borili za nas v Briselo, očem reči, v Evropi. Bil bi red da mi glase damo za one šteri, isto kak i mi, hodajo v cirkvo, a to so oni desni, štere vodi HDZ-e. Na temo listeko je i Marjana Petir, a ona je študerala teologijo i nejbole nas razme i nejbole zna vse kaj nas vjernike muoči i kaj mi očemo. Verjem da se slažete z menom da je došlo vreme kaj damo glase svojima i to tak da zaokružimo listo, a posebno tre zaokružiti i Marjano. Bole tak nek da bodemo, pak posle izborov morali iti k spovedi i tam priznati da smo zahuzali.

 
     Negda se je i pre hiži znalo što kam spada, očem reči, gde je komo mesto. Tak ste negda ne mogli najti moškoga kaj bi stisko delala v kuhji, z fortofom na sebi i kuhačom v roki i kaj bi se motal okoli šporhota.  Moški so delali vse kaj je trelo po vuni, v koco, štali ili pak na poljo. Tak so i žene vjutro zaron, na sam sveti Vuzem, nosile v cekeraj na posvečaje šunko, hrena, jejci, kruha, kolača i to zdiganoga ili pak štruco, a moški so doma čakali na zajtrek i posle so išli k meši. Negda se je ne moglo pripetiti ono kaj sam videl na Vuzem vjutro pre meši. Imate praf, da je bilo kak negda niti ga mene nej bilo pre rani meši. Dojdem v vjutro z ženom k rani meši i vidim da i so nešterni moški donesli stroška, očem reči, finote i dobrote, na posvečaje. Vidite kaj nam je tua ravnopravnost donesla. Polek mene je stal gospon v svetešji opravi, kak se šika za Vuzem, i vum črlenoj kravati. Neje bilo lejpo od mene kaj sam zalukaval v ljucko korpico, ali negda je to jakše od čoveka, pak sam hitil oko jerbo je bila v pitanjo nova zelena korpica i to polakerana. Nejsam bogzna kaj videl, jerbo je vse bilo pokrito z salvetom i cvetje je bilo gori. Hitil sam oko još jempot, onak za vsaki slučaj, i za oko mi je zapel grljajek od flaše šteri se je naluknul vum . Kaj je bilo vu toj flaši ne bi znal reči, ali brzčas je mleko ne bilo. Najbrž je bila žganička, rekel bi po grljanjko jerbo den se po jutro pozna, a flaše po grljanjko. Mortik je gospon beteguval od nečega, pak si je i apoteko donesel na posvečaje. Vse kaj je posvečeno davle hansa, pak tak i ono vu flaši.

      Na prvi maj se, več na leta, kuha bažol i deli ljudima šteri dojdejo. Tak je i ovo leto bilo pre Staromo grado gde so kuhali esdepeovci. Nebrem reči, dojde navek hajdi ljudi tak da, na vse zadje, bažol i sfali kak napriliko ovo leto i unda so ga dodelavali z vodom. To vam je isto kak da gemišta dodelavlete z vodom i unda, na vse zadje, pijete vodo, tak so i tu oni šteri so dugo spali dobili sam juhu z dva-tri bažole. Nejsam vam štel nikaj reči za one šteri so zadji došli nek za one šteri so došli prvi, a to so vam bili naši čakoski klošari. Vjutro so nejpredi, kak i vsaki den, odišli na fruštuk v samostan k gvardjano Stankijo, a posle so v sebe hitili još dve-tri porcije friškoga esdepeovoga bažola i okoli obeda so prvi dočakali premijera Milanoviča. Vidite dok se zaron stanete vse ftegnete: pre Božeko ste na zajtreko, pre esdepeovcima na obedo, a za večerjo se ide spat. Neje vsaki den prvi maj, zajtrek ili pak fruštuk jif navek počaka v kuhji pre gvardjano, a bažol, kak vsi znamo, se kuha sam jempot na leto, makar se ovo jempot čuda bole zapamti.


     Ovo leto smo mi šteri hodamo v cirkvo zbavili več jene izbore i to za Župna vječa, vsaki v svoji cirkvi, a ve so pred nami novi izbori. Drugo nedelo moramo iti glase davat za one šteri se bodo borili za nas v Briselo, očem reči, v Evropi. Bil bi red da mi glase damo za one šteri, isto kak i mi, hodajo v cirkvo, a to so oni desni, štere vodi HDZ-e. Na temo listeko je i Marjana Petir, a ona je študerala teologijo i nejbole nas razme i nejbole zna vse kaj nas vjernike muoči i kaj mi očemo. Verjem da se slažete z menom da je došlo vreme kaj damo glase svojima i to tak da zaokružimo listo, a posebno tre zaokružiti i Marjano. Bole tak nek da bodemo, pak posle izborov morali iti k spovedi i tam priznati da smo zahuzali.


Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVII, br.1/2, sviben 2014. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Tvrtko Stipić - Zvon zvoni (Krapina 2009) Popevke zanavek HQ, 04:03

Tvrtko Stipić - Zvon zvoni (Krapina 2009) Popevke zanavek HQ

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
IVANŠČAK (KLASEN, ROŽENCVET, LIPEN) 2014.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Tončekova proščeja

To je bila prilika da se zmislimo kak je prvo proščeje bilo na Jugo pre dvajsti let. Bilo je teško, kak i navek dok se cirkve zidajo, jerbo znate kak i od čega se cirkve zidajo? Od onoga kaj obečajo oni kaj imajo peneze i od onoga kaj dajo oni šteri nemajo. Penez ga ne bilo kuliko je trelo, ali je ljudi bilo. Vsi so dohajali i pomagali, a denes da je vse gotovo, da je cirkva zlipšana ve najempot ga nega dosti ljudi.


     Što bi rekel da vreme tak fletno ide, ne sam da ide nek i leti. Minuli tjeden, očem reči, minuli vikend je bilo proščeje na čakoskomo Jugo. Najme kaj, Sveti Tonček (moj imejak) šteri je i glavni patron čakoske mlajše i južne župe je opslužaval svoje ovoletošje godovno, pak je to bila prilika da se zmislimo kak je prvo proščeje bilo na Jugo pre dvajsti let. Na Antonovo 1994. leta se je zišel Odbor za gradnjo cirkve z ondašjim gvardjanom paterom Ivanom Lončarom i onak skromno se je prefeštalo. Leto dni predi, na samo Antonovo,  je bil blagoslovleni i v zemljo posajeni kamen temeljac nove cirkve, a črez leto dni se je več vidlo kak lepo napreduvle, pak je to trelo i prefeštati. Ne preveč, ali je trelo, a itak je bilo napravleno. Južno proščeje je počelo srmežljivo, ali je dale več ne tak bilo jerbo so vsi pomagali i vsi so šteli kaj bi Tončekova cirkva bila čim predi gotova. Zmislim se kak denes da so vsako leto posle proščeja delana z domačim snagama, popevali so Makovci, pleh-bandisti, kudovi, tamburaši, Kerma, Žiga, jeno leto se pomagal Skočiš Zec, a drugo leto slavonski kanarinec Kićo. To so bili cajti da so i sponzori pomagali kaj se tekučine dotikavle (vino, pivo), a i Vajda je nekaj dala tak da ste mogli sedeti pod šatorom i pomagati zidati cirkvo. 1997. leta je denešji južni župnik, pater Drago, organizeral koncertlina Črlenih jabuki i tuliko je ljudi došlo kaj so niti vsi ne zišli v park prek cirkve. To leto je na Tončekovo proščeje došel nadbiškop i kardinal Francek Kuharič. I on je skupa z nami obedoval pod šatorom dok so tamburaši igrali kaj se ne čulo kak kosti pokajo i zobi škriplejo. Tak je to bilo, tak je počelo. Bilo je teško, kak i navek dok se cirkve zidajo, jerbo znate kak i od čega se cirkve zidajo? Od onoga kaj obečajo oni kaj imajo peneze i od onoga kaj dajo oni šteri nemajo. Penez ga ne bilo kuliko je trelo, ali je ljudi bilo. Vsi so dohajali i pomagali, a denes da je vse gotovo, da je cirkva zlipšana ve najempot ga nega dosti ljudi. Tri dni smo se prepravlali za proščeje, vsaki den je mešo služil drugi velečasnik (Prelog, Sveti Juraj na Brego, Šenkovec), a i popeval je drugi župni zbor. Na Tončekovo je, posle večernje meše, bil koncertlin mačkoskih Kudovcov pred cirkvom na Tončekovomo placo, a posle pak je, prek pota v parko, popevala klapa Šufit. To je bilo na samo godovno, štero je ovo leto palo ruon v petek. Drugi den so na isti mesti igrali i popevali Gazde, tak da morem reči da sveti Tonček more biti zadovolen z ovoletošjim svojim godovnom.

      Kaj vam bodem rekel, tretji den prepravljanja za proščeje, a to je bilo v četrtek je dosti ljudi falilo v cirkvi jerbo so se, po krčmaj, terasaj... prepravljali za prvo tekmo na Sveckomo labodoritaškomo prvenstvo, gde so naši „Vatreni“ igrali z Brazilcima. A što je štel mogel je na vse dojti jerbo je meša bila v sedmi vuri, a tekma v deseti. No, mesto kaj bi bili došli na mešo i prosili svetoga Tončeka nek nam pomore kaj pobedimo, mi smo rajši mehnatili oblizeke z roštilja i trosili pive, tak da so nam naši labodoritaši odišli po riti k meši. Nigdar ne znamo de nam je mesto. Fala vsima šteri so mi čestitali moje godovno, verjem da jim je ne žal jerbo sam jiv vse počastil z rundom pod šatorom.


Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVII, br.6, lipen 2014. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Tancajne z bidram (međimurskemi digani, diza(jnera)ni kolači)
"Ples z bidrami" - nastup na "Antunovskom proštenju" na Jugu, 24:40

"Ples z bidrami" - nastup na "Antunovskom proštenju" na Jugu

[Ljudevit Kaj]

Mrl turopôlski prijatel don Živko Kustičov
(čer mu jě v zamušu (zamužu) za Turopôlca)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Živko – Mrtevko - Živko
Fran Krsto Frankopanov: „Navik on živi ki zgine pošteno”.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


MRL JE DON ŽIVKO KUSTIČOV

Neustrašlivi glas Cirkve v Hrvatov

Des, (v) sobotu 19. srpna, v Zagrebe je u 84. letu živlejna mrl grkokatolički velečasni dugoletni vurednik Glasa Koncila Živko Kustičov. Bil je jen od najvekše hrvatske teologov i propovednikov Radosne vesti, inicijator i neustrašlivi glas Katoličke Cirkve v Hrvatov v službe hrvatskoga naroda v domovine i iseleništvu. Osvetlal je i obraz ne samo katoličkoga nego i hrvatskoga novinarstva 20. stoletja.



Rođen je u Splitu 12. prosinca 1930. bio je suprug i otac petero djece. U Zagrebu je studirao matematiku, fiziku i teologiju koju je diplomirao 1975. Za svećenika grkokatoličke Križevačke biskupije zaređen je 5. svibnja 1958. u Križevcima. Od 1958. do 1963. bio je župnik u Mrzlom Polju i Sošicama na Žumberku.

Od 1963. do 1972. bio je pokretač, novinar, reporter i kolumnist Glasa Koncila. Glavni urednik Glasa Koncila bio je od 1972. do 1983. a glavni i odgovorni urednik od 1983. do 1990. Više puta je suđen i osuđivan. Od 1990. do 1991. bio je stručni savjetnik u Ministarstvu iseljeništva, voditelj Odjela za djelovanje vjerskih zajednica među Hrvatima izvan domovine. Od 1991. do 1993. djelovao je kao urednik lista "Živa zajednica" za iseljene hrvatske vjernike u Njemačkoj. Od studenoga 1993. do listopada 1998. bio je pokretač i glavni urednik Informativne katoličke agencije (IKA). Sve vrijeme javljao se kao komentator, kolumnist i autor jedinstvenoga feljtona pod nazivom "Pismo seoskoga župnika" u "Glasu Koncila", bio je pokretač i suradnik "Maloga koncila" te kolumnist "Globusa" i "Jutarnjeg lista". Bio je član Društva hrvatskih književnika, potpredsjednik Hrvatskog novinarskog društva i član Upravnog odbora Hrvatskoga katoličkog radija. Bio je član Komisije Iustitia et pax Biskupske konferencije Jugoslavije i Hrvatske biskupske konferencije. U Križevačkoj biskupiji bio je biskupov službeni konzultor. Od Svete Stolice promaknut je u protoprezbitera stavrofora.

Objavio je brojne katehetske priručnike: Velike religije svijeta, Domagoj - misni ključ vjerovanja, Mali ključ Biblije, Mali ključ povijesti Crkve u Hrvata, Tomica i njegova pisma, Mač duha, Svadbeno ruho, Hoćeš li se krstiti?, Bog za odrasle, Abeceda biblijske vjere i druge. Autor je djela "Hrvatska mit ili misterij?" (1995.) Autor je romanâ: Zaljubljeni robovi i Denis dječak u prozoru. Pisac je scenarija za više filmova, te autor popularnih publikacija o kardinalu Alojziju Stepincu, o. Anti Antiću, o. Maksimilijanu Kolbeu... (gk) [/b]

19.7.2014.

http://www.glas-koncila.hr/portal.html?catID=2&conID=37608&act=view

Mrla turopôlska prijetelica Marica Kustičova
(čer je jě v zamušu za Turopôlca)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Večerni list, 21.08.2010.

Marica jě držala četiri čoškě fiže don Živka

O ženam ožejnene svečenikov ne pišu mediji, a oně su nâjvekša pôtpora i snâga svem mûžem

http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21817/#msg21817

Zlatni jubilej Glasa Koncila – 50 let hrvatskoga katoličkoga glasila

Venec (Vijenac) Matice hrvatske, br. 512, 17. listopada 2013.

http://www.forumgorica.com/kultura-i-umjetnost/venec-dobopis-matice-hrvatske-za-kulturu/msg53172/#msg53172

Glas Koncila 44 (2054) | 3.11.2013.

Darko Grden
ZAGREB: Predstavljeni komentari iz Glasa Koncila od 1968. do 1990.
Lučonoša Koncila i svjetla slobode



Na predstavljanju je govorio i pisac, premda nepotpisani, velike većine objavljenih komentara, nekadašnji urednik Glasa Koncila don Živko Kustić | Foto: GK/I. Uldrijan

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
MALOMEŠNJAK (JESENŠČAK, RUJEN) 2014.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Proščeje je minulo

     Proščeje v starešoj čakoskoj župi Svetoga Mikloša biškupa bilo je za ne pozabiti. Nigdar ga tuliko ljudi ne bilo pre glavnoj proščejarskoj meši. Nigdar ga vejč ljudi ne bilo v pršeciji (to so oni šteri so obslužavali 355. proščeje), a još vejč jiv je bilo vseposot okoli po krčmaj i terasaj (to so bili oni, šteri so skupa z grackim ocima obslužavali jubilarno 50.) Dok je pršecija išla po glavnoj vulici vsi so se stali i ispratili pršecijo, z križom i Marijicom, kak se i šika: prestali so piti, spominati se, smijati, tračati, a oni šteri so znali pomagali so i popevati. Nek se zna da so meša, Marijica (Gospa od Anđela - Prcinkula) i pršecija ono nejglavneše na proščejo.

Bili so vsi, i župan Matija i jegov zamjenik Zoki Vidović i gradonačelnik Štef i jegov zamjenik Mario Medved. Bili so i policaji, ogjogasci, branitelji v novaj opravaj, udruge (domače i stranjske), a i deca. A kakši bi to bil svetek da ga ne bilo Zrinske garde? Dečki znajo gde jim je mesto jerbo je Zrinski dopelal fratre v Čakosko varoš, a žnjimi je došlo i Prcinkulovo. Na proščejo i pre meši so bili Čakovčanci, a i mi Međimorci z vsih krajov Cvetnjaka med dvemi vodami, došli so i naši sosedi z Hrvaške, Janezi, Mađerke… Neje glavna na proščejo bila Severina nek pogača z tikvaj duga sto metrov, štero je gradonačelnik delil i tak skupljal peneze kaj so deca mogla iti na more. Morem vam reči da je još niti ne odzvonilo Zdravomarijo z čakoskoga turna, a več ga pogače ne bilo. Nejso naši ljudi tak pošlokjeni, neje da ne pečejo doma tikvine pogače, nek so si šteli nekaj v kljun hititi pred obed i pomoči deci. Kak smo vsi složni i široke roke dok nas Marijica na kup nameče i dok tre nekomo pomoči. Ne nas je te kapitalizam još dokraja vništil. Kak god malo penez so nam političari v žepaj ostajli, ali još nekaj moremo dati onima šteri čuda meje imajo. Skorom sam pozabil na mamrele štele so visele ober cele glavne vulice i to tak cifraste kaj je Čakovec bil lepši , a i preštimano se držal. Morem vam reči da što gud je vesil mamrele je to preretko nametal jerbo je črez jif deđž išel. No, dok se nekši takši posel dela prvič unda to tak i zide. Drugoč bode bole i sigurno črez mamrela ne bode dežđ išel i to tak dugo dok bo sunce svetilo.

     Severina je ipak ne došla na spoved kak se je pripovedalo. Pater Stanko, ostali čakoski patri i velečasniki z ostalih župi, šteri so pomagali spovedati so se menjali v spovedalnicaj, ali so jo ne dočakali. No, ali se je ne nikaj čulo, a tak so mi rekli i klošari pre čakoski gracki vuri, šteri vse znajo kaj se pripeti v Čakovco, ak ne i ono kaj se je ne pripetilo, kaj bi bila i prinas naprajla nekše nove grehe. Prosil bi dragoga Božeka kaj mi nej za greh zel to kaj Severini brojim grehe, jerbo nesam niti ja brez greha, ali kaj se more da jo bije tak dober glas da kud ide tud i greši. I još se fali z tem. Došla bode i ona jempot Božeko na račun, vsi dohajajo, još je nišči ne zbegel, no nej znati je li bode v spovedalnici sedel pater Stanko (šteromo se letos najavila), ali nešči jo bode oslobodil toga terha.


Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVII, br.9, rujen 2014. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Severina stoji po oblokom

SEVERINA I ZAGORSKI TAMBURAŠI, 09:29

SEVERINA I ZAGORSKI TAMBURAŠI

[Ljudevit Kaj]

Meša na Kajkavskom 4.10.14., Dubranec

4.10.2014 v 6 vur v Dubrancu bu održana poleg stare navade slavne Nadbiškupije Zagrebečke meša na Kajkavskom.

Dubranec je v Turopolju, Vukomeričkem Goricam, nie dalko od Zagreba, a do tam pelja i ZET z Zagreba i Velke Gorice!

Cirkvena dela, molitveniki i meše su v Kajkavskom kraju prek jezero (1000) let bili na Kajkavskom jeziku. Na Kajkavski je prepeljana i Biblija, a Kajkavska duhovna književna dela su utjecala i na Gradiščanski jezik.
Stopram zadnjih 100-150 let su liturgijska dela na štokavskom, tak da je jezeroletna duhovna tradicija Kajkavcov1 i duhovna književnost na Kajkavskom neusporedivo jakša od štokavske.

Pozivljemo Vas da svojim sudelovanjem zveličite mešu, organizirane od Plemeníte Občine Turopoljske i DVD Dubranec.

Posjet Dubrancu morete kombinirati s razgledavanjem liepih tradicionalnih Kajkavskih hiži i cirkvici v Vukomeričkem Goricam.

  --> 4 Drvene Cirkvice Vukomeriča : 
1.   Gustelnica: Izhódno od Dubranca v Gustelnica je kapela Sv. Antuna, jedna od najljepših na području Vukomeričkih Goric, s trijemom z 19. stoletja ki je na temeljom šteri zglediju kak velke zubače
2.   Lučelnica: Nazaj prek Dubranca na Izhód, dojdete do kapele Sv. Trojstva öiji je torenj prekriti s hrastovom šindrom, a znutra obložena s hrastovem kockami.
3.   Lukinič-Brdo: Z Lučelnice prema jugu skrenete na Izhód i dojdete do Lukinič-Brda, gde Vas čaka cirkva Sv. Ivana Krstitelja, čiji trijem počiva na bogato zrezbarenim stupom.
4.   Lijevi Štefanki: Dalje od Lukinič-Brda prema Jugu i Kupi dojdete do kapele Sv. Jurja na bregu nad Lijevim Štefankom. Kapela ima stožastega krova pokritoga s valovitom šindrom, na čijem je vrhu - a kak bi drugač mogle biti - pevec od kovanoga željéza. Kapelica Sv. Jurja je zgrađena 1677. leta Gospodnjega. 
Potlem Lijevih Štefankov se morete vrnuti nazaj v Dubranec. Vse lokacije morete najti na mapi okoli Dubranca ovdi na naši strani.

--> Dohajanje do Dubranca:
Od Zagreba do Dubranca pelja ZET 313 s Terminala Gl. Kolodvor, a z Velke Gorice 322. Ovder su štacijoni : http://www.zet.hr/media/207815/velika%20gorica%20spranj%202014.pdf

--> Pozivnica na mešu
http://www.zvirek.net/Kajkavskijezik/wp-content/uploads/Pozivnica-meša-2014.pdf


________________________________________

1) Najstareša Kajkavska drvena crkva je bila u Loboru, zgrađena početkom 8. stoletjaa, spodobna cirkvam u Bavarskoj z tega doba.


Zvir:
http://kajkaviana-magica.eu/hr/kajkavska-mesa/
https://hr-hr.facebook.com/Kajkavci

Kajkavska Sveta meša u Dubrancu
http://www.forumgorica.com/dogadaji/najave-susret-generacija/msg55105/#msg55105
Dopuna
http://www.forumgorica.com/dogadaji/najave-susret-generacija/msg55127/#msg55127
Dubranec fest, 04.10. , 14.30h
http://www.forumgorica.com/dogadaji/najave-susret-generacija/msg55121/#msg55121

BOŽIĆ U GORICI, TS ALIBI, JEZERO LET , 27 12 2011, 03:21

BOŽIĆ U GORICI, TS ALIBI, JEZERO LET, 27 12 2011

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
MIHOLŠČAK (KOZAPRST, DESETNIK, LISTOV-PAD) 2014.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Jeni odhajajo, a drugi dohajajo…

Ovo minulo leto je bilo leto velikih promjena kaj se dotikavle čakoskih fratrov i patrov. Najme kaj, pre patrima je takša šega kaj se vsake tri leti oni selijo z župe v župo, očem reči, z farofa na farof, kak bi to teca Jalža rekla, ak drugač nejde. Tak je bilo i ovo leto.

Promjene so bile na Kaptolo, na farofo, v župnomo uredo, na oltaro, vu spovedalnici, a i v Zvonima. Pater Željko, šteri je v čakoskoj starešoj fari Svetoga Mikloša biškupa prevzel vse cugle vlasti (gvardjan, župnik) je postal i šesti glavni i odgovorni urednik našega i vašega lista Zvona. On bode, najbrž, bole odgovorni, a meje glavni jerbo takša je šega. Znate kak je to, mi suradniki delamo, pišemo ili pak prepišuvlemo, a on odgovarja. Nešči mora. Morem vam reči da so se glavni i odgovorni, črez ova minula leta (drugo leto bode jif dvajsti)  mejali, a sam je pater Anđelko furt tu, a od 2005. leta cele novine nejpredi prejdejo črez jegove roke, a unda idejo do glavnoga i odgovornoga. Bilo je to zdavnja, još vu minulom jezeroletjo, točneše rečeno, 1996. leta da je pater Anđelko poslani v čakosko faro, a Zvona so ne zvonila još niti leto dni. Vređuval jif je pater Drago, šteri jif je i zafremal za Mikloševo 1995.leta. Vsi patri, šteri so bili na sljužbi v Čakovco so nekaj dali za Zvona, ali pater Anđelko ili kak ga vsa brača i subrača od milja zovejo „Japa“, čim je došel mom je počel delati za župni list. Došel je 1996. leta, a od 1998. je počel pomagati vu vređuvanju cajtunga. Tak bar piše. Nesam vam kanil reči ampak moram, nebrem zdržati, jerbo je pater Anđelko od prvoga dneva delal za Zvona i to na črno, tak da mo je dve leti staža ne zapisano v radno knigico, ali mo je brzčaz naš dragi Božek to zapisal v životno knigico. Naš Božek vse popravi kaj mi ljudi zahuzamo. „Japa“ je tu kak fondoš, v Svetom pismo piše, kamen zaglavni, bil i ostal kaj znači da bodo Zvona i dale zvonila, makar so se nešterni zvonari spremenili.

      Jeni so prešli sem, drugi so prešli tua, a pater Stanko je prešel prek štreke. No, ne sam prek štreke nek i prek Trnave. Ne znati je li je vse te prelaze blagoslovil i dragi Božek, jerbo se je voda v Trnavi zdigla prekpreveč sam unda dok je pater Stanko putuval na Jug. Kak bilo da bilo, on je ve na Jugo, a na Severo so ga zamenili dva Jožeki. Pred tri leti je, isto tak, bil prelazni rok, pak je z Juga odišel pajdaš (pater Tonček), a došel je prijatel (pater Drago), a ovo leto je prijatel odišel, a došli so pater Stanko i fra-pater Tomo. Vreme bode pokazalo što je od jiv pajdaš, a šteri pak prijatel.

      Ove dneve je v čakoskoj Južnoj fari prefeštana 15. letnica župe, štero je 1999. leta zafremal ondašnji naš i varaždinski biškup Marko Culej. Zmislim se kak denes da sam još 1992. leta na toj istoj sinokoši gde je denes Tončekova cirkva pasel krave, a sam dvajsti let je minulo i tu je več dugo cirkva i 15. let postoji župa z svojim župnikom. Morem vam reči da so na proslavi petnajsletnice župe bili dva biškupi: v četrtek je bil sisački biškop mons. Vlado Košić, a v petek, na den osvetka, je mešo služil i prodeštvo mel, naš biškop mons. Jožek Mrzljak. Nekaj si gruntam, ak so na Jug došli dva biškopi za 15. letnico župe, kuliko jiv bode, drugi mesec došlo v Čakovec na 225. letnico župe Sv. Mikloša biškupa. Najgerek sam, kam bodo, itak, vsi zišli?


Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVII, br.10, listov-pad 2014. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Pokojni turopolski (buševski) glumec Zvonimir Črnko (Zvona Frajninov) rodil se i ranu mladost preživel  100 metrov od zvon turopolske lepotice - kapele svetoga Iviča (Ivana) Krstitela v Buševce

HPD Zelina - Črnkova popevka zvoni 2013. -, 07:26
Prosijala sjajna mjesečina, I ja jesam moslavačko dete, Moslavački drmeš

HPD Zelina - Črnkova popevka zvoni 2013. -

[kuntakinte]

Balog je preveo Novi zavjet na kajkavsko narječje.
http://hr.wikipedia.org/wiki/Vid_Balog

-

Alojzije Jembrih
Hrvatski studiji Sveučilišta u Zagrebu
Odjel za kroatologiju

   JE LI SE UŠLO U TRAG »VRHOVČEVOJ BIBLIJI«?
 U prilogu autor otkriva široj javnosti, dosad neprimijećen, rukopisni
prijevod Novoga zavjeta na kajkavskom književnom jeziku. Prijevod je
nastao u doba zagrebačkoga biskupa Maksimilijana Vrhovca i Tomaša
Mikloušića (u prvoj polovici 19. stoljeća). Doduše, na rukopis su već
ukazali Rudolf Strohal (1910.) i Vatroslav Jagić (1913.). Obojica spominju
i ime prevoditelja. Budući da je riječ o prijevodu Novoga zavjeta na
kajkavskome književnom jeziku, kroatiste i hrvatske bibliciste on nije
zanimao, jer oni su ipak više bili okrenuti prijevodu Biblije na štokavštini,
stoga je do danas taj horvatski (kajkavski) prijevod gotovo široj javnosti
(mnogim stručnjacima) nepoznat. U slavistici se uvriježila pretpostavka
da je autor spomenuta prijevoda zagrebački kanonik Stjepan
Korolija, Vrhovčev savjetnik. No, kako se iz predočena rada razabire,
autor je svećenik jaskanskoga kraja, rođen u Vivodini, Ivan Gusić, kojemu
je redovničko ime Rupert (bivši benediktinac).
 Ovim se radom želi aktualizirati spomenuti prijevod Novoga zavjeta, jer
to je plod rada Vrhovčeva »Biblijskoga društva« koje je trebalo prevesti
čitavu Bibliju na horvatski (kajkavski) književni jezik. Prema tome, imamo
razloga reći, da je rukopis, o kojemu je ovdje riječ, »Vrhovčeva Biblija«
kojoj se iznova u trag ušlo.
...Tko je autor »horvatskoga« prijevoda Novoga zavjeta?
...Tko je Ivan Rupert Gusić?
 hrcak.srce.hr/file/144423

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
VSESVETČAK (VETERNJAK, ZIMŠČAK, STUDENI) 2014.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Kamo bo suza nek na oko

Nebrem razmeti da nekomo more biti lepše negdi drugdi nek v Međimorjo, a vsi znamo da je Međimorje nejlepši falaček zemle na sveto, šteroga je Božek za sebe ostavil, a unda smo ga mi Međimorci natentali, očem reči, od Jega zmolili i ve žnjim hercujemo. Mi se z Međimorjem štimamo i vsima govorimo da je to raj na zemli i zato nebre nigdi drugdi biti lepše nek je v rajo. Bar si ja tak nekak gruntam. Adam i Eva so se zbrčkavali z raja i vidli ste gde so završili!


Zadnjipot sam pisal o tomo kak je došlo do promjeni med čakoskim fratrima i patrima, tak da nam je vsima poznato da je cugle vlasti vu Župi Svetoga Mikloša biškopa i čakoskomo samostano, očem reči, kloštro ili kak se to po vanjskim župama veli, farofo,  prevzel, očem reči, postavlen za gvardjana pater Željko Železnjak. On je ne sam nejglavneši i prvi v kloštro nek i v cirkvi, kaj znači da je i gvardjan i župnik. To je nej ruom mali terh za jednoga patra, ali ak znamo da je pater Željko bil minulih osemnajst let v belom Zagreb grado i to na Kaptolo, nejpredi kak ekonom, a unda kak nejglavneši, a to znači provincijal, unda je za jega gospodariti z čakoskim kloštrom i patrima šteri so tu na službi, a isto tak biti na uslugi vsim čakoskim vernicima, kak onima šteri delajo stisko v cirkvi, tak i onima šteri retko ili pak niti unda ne dojdejo, prava sitnica. Nebrem razmeti kak mi je to pobeglo kaj sam vam ne rekel da je pater Željko naših šumici listek, očem reči, da je z Strahoninca i otod je odišel za patra pred jeno četrdeset let, a kak vsaki ftič vu svoje jato leti, tak se je i on vrnul sem, očem reči, tua otkod je odišel. Vse bi to bilo vredo i vsi mi bi bili sigurni kak je i patro Željkijo (isto kak nam Međimorcaj) nejlepše v Međimorjo, ali nej, jemo je nejlepše bilo v Našicama, a to mortik zato jerbo je tam bil skorom duže nek v Čakovco i Međimorjo. Ve je tu prinas i mogel bode, črez dve-tri leti reči je li mo je zapraf bilo nejlepše v Našicama ili si je nekaj premislil. Nebrem razmeti da nekomo more biti lepše negdi drugdi nek v Međimorjo, a vsi znamo da je Međimorje nejlepši falaček zemle na sveto, šteroga je Božek za sebe ostavil, a unda smo ga mi Međimorci natentali, očem reči, od Jega zmolili i ve žnjim hercujemo. Mi se z Međimorjem štimamo i vsima govorimo da je to raj na zemli i zato nebre nigdi drugdi biti lepše nek je v rajo. Bar si ja tak nekak gruntam. Adam i Eva so se zbrčkavali z raja i vidli ste gde so završili!     

No, kak bilo da bilo, čim se pater Željko znova udomačil prinas vu Čakovco mam je naše konfratre, a konfratri so vam subraća, očem reči, kak bratići našim fratrima, otpelal v Našice nek vsi vidijo gde je jemo bilo nejlepše. Morem vam reči da so ga tam z veseljom dočakali, makar je zdavnja odnod odišel. Dok smo se dopelali v dvorište našičkoga kloštra, a šteri je polek cirkve Svetoga Tončeka (mojega imejaka) kak i ova naša nova cirkva na čakoskomo Jugo, vrata so bila širom otprta, pes je ne bil puščeni, a prvi šteri nas je dočakal je bil našički gvardjan, pater Zoran. Morem vam reči da nam je tam bilo jako lepo, lepo so nas prijeli vsi fratri, a posebno konfratri (bili so tam i subraća z Osjeka), a žnjim je bil i gradonačelnik. Mam nam je cena zrasla. Pozvali smo mi i jif k nam v Čakovec, v Međimorje da vidijo kak je to pravzapraf v rajo zemaljskomo, ali najbrž smo jim ne mogli obečati da jif bode dočakal i naš čakoski gradonačelnik jerbo on dojde v cirkvo dok ima čas, a nebremo znati je li bode ruon te den mel čas. Kaj reči, ipak je patro Željkijo Našice ostalo v srco i zato nas je nejpredi tua otpelal. Kam bo suza nek na oko!!!!?                                                                                                   

Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVII, br.11, studeni 2014. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Dej mi, Bože (joči sokolove)
ZAČARANA MOČVARA - Dunja Knebl i gosti: Dej mi, Bože, 03:13

ZAČARANA MOČVARA - Dunja Knebl i gosti: Dej mi, Bože

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
MALOBOŽIČNAK (PAVLOVŠČAK, PREZIMEC, SEČEN) 2015.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Međimorje malo, kak si lejpo črleno

          Tu me moja draga partija zarobila,
          tu me ona prva v Kumrovec vodila.
          Za drugove glasa davat vučila,
          za črlene glasa davat navčila.

     Ma, kuliko vidim, zabadav ja vam govorim. Ak vam vejč govorim huje je. Tak je zišlo i z ovim davanjem glasa za precednika Lejpe naše. I v nedelo na herodeševo, v prvomo krugo, smo mi Čakovčanci i Međimorci nejveč glasov dali Ivijo, a još huje je bilo, očem reči, još bole črleno v drugomo krugo. To nedelo smo mi Čakovčanci počrleneli od glave do pete, od vuh do maloga prsta. Nebrem veruvati kakši smo to mi ljudi, hodamo v cirkvo, verjemo da naš dragi Božek postoji, prosimo ga nek nam pomaže vu vsim našim nevolama, a dok zidemo vum cirkve odidemo prek vulice, vse pozabimo i damo glasa za črlene, očem reči, Ivijo, šteri ne dela stisko v cirkvi, šteri se fali kak on zna da Božek ne postoji, jerbo ga je tak jegov japa vučil. On je, kak sam vam i zadjipot rekel, nezerenoš, a mi smo se na zadjemo popiso svekolikog međimorskog pučanstva zapisali i pofalili kak verjemo v Božeka i hodamo v cirkvo. Nesmo i mi unda farizeji, jedno pripovedamo i delamo dok smo z pajdašijom i v cirkvi, a drugo delamo dok smo sami. Kak more nezerenoš Ivo biti bolši od Kolinde štera hoda v cirkvo i verje da Božek postoji. Pak zakaj nam je navek nešči drugi bolši od naši ljudi i ženi z cirkve? No glejte, mortik so i ovi črleni dobri ljudi, lepo govorijo, lepo se oblačijo, lepo igrajo v klavir i popevlejo, ali so črleni, pak unda nebrejo biti naši. Jempot bi več morali prepoznati svoje, a ne kaj furt hodamo glase davat z figom v žepo. Vsa je sreča kaj so naši sosedi z Hrvaške drugač mislili kak mi i glase dali Kolindi tak da bodemo ve meli precednico, a ne precednika. To je vse vredo sam me ve moji pajdaši i rodbina z Hrvaške zove kaj je to z menom, kaj je to z nami i zakaj smo glase dali za črlene? I kaj jim ve nek velim? Kaj? Ak niti sam ne znam kaj se to pripeti v našaj glavaj dok primemo olovko v svojo desno roko, a izbornoga listeka v svojo levo roko i unda z desnom rokom zaokružimo levoga, očem reči, črlenoga. Gda bi si namiril svojo dušo i da bi si nekak vrnul mira v svoje srce spopeval sam jedno pesmico, štera se je počela popevati navečer posle izborov i još dendenes se popevle.

          Međimorje malo, kak si lejpo črleno
          klinčekima si ti meni ograjeno.
          Međimorje malo, kak si lejpo črleno,
          klinčekima si ti meni zasajeno.

           PRIPEV
           (popevle se posle vsake kitice, a popevlejo sam črleni):
          Tu mi Božek živjet daj,
          tu je mojga srca raj… (3x)

          Tu me moja draga partija zarobila,
          tu me ona prva v Kumrovec vodila.
          Za drugove glasa davat vučila,
          za črlene glasa davat navčila.

          Nasred Međimorja potok Trnava,
          polek potoka rasla potočnica plavetna,
          nit potoka, nit potočnice plavetne,
          vseposot cvetejo sam rože črlene.

Tuliko za denes, moral sam vam to spopevati, makar mi je v duši i srco nej bilo lefko. Bode bolše, ak ne predi dok  Kolinda dojde.

Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVIII, br.01/02, velača 2015. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294 

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820 

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Anđela Potočnik - Međimurje malo kak si lepo ravno, 02:49

Anđela Potočnik - Međimurje malo kak si lepo ravno

[Ljudevit Kaj]

Premišlavanje Jožeka radnika, 23.01.2015.

Ide i Tito z Pantovčaka
Bist(r)ički bogec (Brozec) seli na Šloserove stub(ičk)e

Črez mesec dni se drug Tito seli z Pantovčaka. Najte me nikaj čudno gledati, kaj ste pozabili kaj je Ivo rekel: Tak dugo dok je on tam bode i drug Tito žnjim, a ve on ide, pak bode brzčas i drug Tito odišel žnjim. Najgerek sam kam bode itak odišel drug Tito? Je li bode i on odišel na Faks za pravico (mortik i tam nucajo šlosara) ili pak bode ostal v politiki gde je navek i bil? No, ne kanim se pravzaprav zbogradi toga preveč sekerati, za Fašnik bodemo vse znali. A Fašnik je ne preveč dauko.

http://www.forumgorica.com/kajkavski/hr-kaj-ne-lepa-nasa-kajkavska-tiskajne/msg55619/#msg55619

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
GREGURJEVŠČAK (SUŠEC, PROTULETNJAK, OŽUJEK) 2015.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Pak je Joži ne mesto polek Lojzeka!!!
(LK: Josip „Kraš(ić)“ vs. Krašič)

Zna se da je Joža (čitaj: Tito) spravil Lojzeka v rešt za nekaj kaj je ne napravil v drugomo rato i to nejpredi v pravi rešt, a posle v hižni v Krašičo i to je, na vse zadje, Lojzeka i na groblje posprajlo. Pak to naša precednica jako dobro zna.


     Več kak pol onih (ili nas) šteri v cirkvo hodajo (hodamo) je svojega glasa dalo nezerenošo Ivijo, bar prinas v Međimorjo. To več vsi znajo i ne sam v Lepoj našoj nek i po celomo belomo sveto. A i vrapci o temo popevlejo po drevjo i žljebjakima. Kaj se izborov dotikavle tu je vse jasno jerbo je nezerenoš Ivo spraznil Pantovčaka tak da ve precednica Kolinda drži vu svojimi rokami cugle vlasti v Lepoj našoj. Ve pak tu imamo još jedno nevolo: drug Tito je još navek na Pantovčako, a polek jega je, za ve, blaženik Lojzek Stepincov. Vsi znamo kak je z Titijom: za jega se grable večni precednik, Štefek Mesičov, a i do fčerašji  nezerenoš Ivo.
Nekaj sam mel za čuti da so došle i tri moljbe z Međimorja na Pantovčak kaj bi dali Titija k nam v Međimorje na kvartelj ak ga nišči drugi neče. Moljbe so došle z Čakovca, Miholjana i Vanovca i unda bo nešči mene na red pobiral kak je naše Međimorje ne malo, lepo i črleno.
Kak bilo da bilo Titija tre nekam sraniti jerbo mo nikak nebre biti mesto polek našega Lojzeka. Zna se da je Joža (čitaj: Tito) spravil Lojzeka v rešt za nekaj kaj je ne napravil v drugomo rato i to nejpredi v pravi rešt, a posle v hižni v Krašičo i to je, na vse zadje, Lojzeka i na groblje posprajlo. Pak to naša precednica jako dobro zna.

      No, nebremo reči da so Titijom same nevole. Najme kaj, na ovoletošjoj Veronaučnoj olimpijadi vu Zagrebečkoj nadbiskupiji pak so nejbolši bili đaki z pučke škole Jožek Broz Tito i to z Kumrovca. Da čovek ne poveruje. Kuliko vidimo čim se je v Kumrovco vgasnula partiska škola deca so znova počela v cirkvo i na veronauk hoditi, makar jif tam drug Joža gledi, broji i zapišuvle. Pak i Tito je hodal v cirkvo i na veronauk dok je bil mali, očem reči, dok je bil sam Jožek Brozov, ali je posle zglajzal dok je postal Tito. On je odišel levo, a Božeka je ostavil na desni strani.

      Nejvekša vuzmena spoved je vu čakoski stareši farni cirkvi Svetoga Mikloša biškupa na Veliko sredo, pak je to zadja prilika kaj vsi, šteri so svoje glase dali nezerenošo Ivijo (Josipovičovomo), dojdo na spoved i predi Vuzma se rešijo toga terha na srco i vrnejo mira v duše.
Vsi znamo da za vreme vuzmene spovedi i župniki imajo akcije pak so i pokore čuda menše. Znajo župniki da tre dati šanso vsima nama šteri smo zglajzali jempot, dvapot, vejčpot, očem reči, skorom vsaki den, kaj se nazaj vrnemo na pot šteroga nam je pokazal i po šteromo nas je vučil hoditi naš dragi Božek. Prosim vas lejpo kaj ne bo zišlo, kak lani vu jedni naši cirkvi, kaj je bilo vejč velečasnikov nek grešnikov, očem reči, kaj ne bodo župniki bole najgerek za spoved kak mi šteri se očemo i moramo pomiriti z dragim Božekom kak bi pripravleni dočakali Vuzma i vuzmeno jutro. Pak nebremo brez jutrašnje meše, na šteroj se bodemo znova pomirli z Božekom, si sesti za stol i hapiti se zajtrekovati blagoslovljene dobrote i finote z vuzmene korpice. Vse ima svojega reda. Srečnoga vam Vuzma želem kaj ga dočakamo onak kak nam dragi Božek zapoveda i unda moremo računati i na jegov blagoslov!


P.S. Prosim vas, najte se preveč dugo zadržavati pre vuzmeni korpici jerbo so vam jako velike stiske na našoj Hitnoj ak se bodete prenajeli. Jejci napuhavlejo!
Vuzem se svetkuje dva dni tak da i korpica mora tak dugo zdržati.                       

Vaš Tonček


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVIII, br.3, ožujek 2015. l.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

Dunja Knebl - Dej mi, Bože, oči sokolove, 02:20

Dunja Knebl - Dej mi, Bože, oči sokolove

[Ljudevit Kaj]

Joči v joči
(Oči u oči)


-Pitam se što ću reći
 kad se budemo gledali
 oči u oči ja i Ti -što li ću tada reći?

-Hoću li izdržati
 kad se budemo gledali
 oči u oči ja i Ti -oću li moći izdržati ?

-Kad se budemo gledali oči u oči
 kad se budemo sreli ja i Ti

-Sjeti se da sam samo čovjek,
 a Bog da si Ti

-Kakav li ću biti
 kad se budemo gledali
 oči u oči ja i Ti -kakav li ću onda biti ?

-Kakav će to biti susret
 kad se budemo gledali
 oči u oči ja i Ti
 jedan čovjek i njegov Bog ?

-Kad se budemo gledali
 oči u oči
 kad se budemo sreli ja i Ti
 sjeti se sam samo čovjek a Bog da si Ti.


Tekst pesme: Branko Bošnjakovičov
http://www.udrugaleptirici.hr/oci-u-oci/

Klapa sv. Juraj HRM je snimila spot v spomen sem hrvatskem branitelem! (VIDEO)

V role hrvatskoga vojaka-branitela angažeran je mladi akademski glumec Pere Eranović, inače sin Stipe Eranovića, zginuloga hrvatskog branitela čije se ime nahaja na jene od postaj križnoga puta ovoga spomen obiležja, ke na poseban način doprinaša verodostojnosti i simbolike ovoga izdelka i odaje pijetet mlajše naraštajov kak zginulem tak i živem hrvatskem branitelem.

V spotu sudeluje i don Stipan Šurlin, župnik Kaštel Lukšića, inače hrvatski branitel teri se pokle sudeluvajna v domovinske vojne odlučil za studij teologije i zaredil za katoličkoga  velečasnoga. Režiju i snimanje potpisal je Patrik Grgurić.

Pesma Oči v oči na posebno emotiven način popeva o osobnomu zestanku čoveka z Bogom, pa nas je v tomu smislu podsetila i na veru v zestanek s našem najdražem v Večnosti.

http://www.scardona.hr/klapa-sv-juraj-hrm-je-snimila-spot-u-spomen-svim-hrvatskim-braniteljima

* * * * * *

Oči u oči - Klapa sv. Juraj HRM (OFFICIAL VIDEO), 04:24

Oči u oči - Klapa sv. Juraj HRM (OFFICIAL VIDEO)

[Ljudevit Kaj]

ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
JURJEVŠČAK (TRAVEN, MALI TRAVEN) 2015.

NEKAJ ZA ČAS KRATITI

Vseposod se krade

     Tak sam vam i ja zazvedil da mi nešči hoda v žepe. I ne sam v žepe nek mi i po biksi lohni.
Neje lepo od mene kaj bi optužival one šteri z menom delijo hižo i stola, a nedaj Božek kaj bi posumnjal na gospo štera z menom deli postelo, ali penezi falijo.
Ne bi se vam ja potožil da sam ne mel nevolo z ovima šteri v cirkvi peneze pobirajo. Najme kaj, došel je čovek, na Vuzmeni pondelek, z korpicom, stoji pred menom v oči me gledi i čaka kaj mo nekaj nutri denem, a ja preobračam žepe i bukso, a nigdi nikaj. Vsa je sreča kaj sam v nutrašjemo žepo mel žetone za kavo z posla, pak sam mo jiv onak po skrivečki i stiha del v korpicom i tak sprečil veliko sramoto.


    Kaj bom vam rekel, i ovak je ne preveč velika stiska na mešama vu našoj južnoj cirkvi Svetoga Tončeka Padovanskoga, a ve pak gracki oci delajo rotora polek cirkve tak da bode cirkvo muoči čim leži zbeči. Znate kak je to, dosta moški se doma svetešje spravi za v cirkvo (i kravato si denejo na belo robačo) i unda negdi krivo odidejo, očem reči, zglajza z pravoga pota i završijo negdi drugdi. Ak je do ve tak bilo, pitam vas kak pak bode unda stopram ve da bode rotor polek cirkve. Najme kaj, dok dojdeš nutri v rotor nigdar ne znaš gde te bode hitil vum. Je li to bode pre cirkvi, krčmi, pre pajdašo Štefo ili pak bode te poslal nazaj tua otkod si došel. Kaj me ne bi nešči krivo razmel, nesam vam ja protiv rotora nek sam protiv zgovaranja kak nigdar nemamo čas dojti v cirkvo, kak nigdar nebremo najti cajta za Božeka kak god dugo iščemo, a ve nam je tu mam polek cirkve još jeden zgovor.

    Velika spoved je minula, i kuliko sam mel za čuti, nišči je ne na spovedi priznal da krade, a krade se na vse strane. Nebre čovek več nekaj meti kaj nišči ne nuca i kaj mo ne bi nešči fkral ak je ne pod ključom ili pak na vse to ne pazi nekši vekši i krvoločen pes.  Tak sam vam i ja zazvedil da mi nešči hoda v žepe. I ne sam v žepe nek mi i po biksi lohni. Neje mi se sam jempot pripetilo da sam nekam došel i štel sam nekaj platiti kad ono falijo penezi. I na koga bode prvo čovek posumnjal nek na svoje doma. Oni su furt z menom, a polek mene so i unda dok zaprem oči i počivlem. Ali znate kaj vam moram reči, neje tu sam v pitanju jeden tat, mora jif biti vejč jerbo jempot mi falijo sam drobni penezi i to ne vsi, drugoč ga ono drobni opče ne, a tretjipot mi zna nešči i one papernate rezrediti. Neje lepo od mene kaj bi optužival one šteri z menom delijo hižo i stola, a nedaj Božek kaj bi posumnjal na gospo štera z menom deli postelo, ali penezi falijo. Vsima nam je poznato da nam porezniki i komunalci vsaki den rivlejo roke v naše žepe, ali ne takšo formo. Nadjal sam se da bode nešči priznal na spovedi da dela takše huncvutarije, ali nikaj od toga. Ovi moji pre hiži so još brzčas ne odišli z socijalizma i oni delajo tak da je vse kaj je pre hiži naše, pak je unda i jivo ono kaj ja v buksi imam. Ne bi se vam ja potožil da sam ne mel nevolo z ovima šteri v cirkvi peneze pobirajo. Najme kaj, došel je čovek, na Vuzmeni pondelek, z korpicom, stoji pred menom v oči me gledi i čaka kaj mo nekaj nutri denem, a ja preobračam žepe i bukso, a nigdi nikaj. Vsa je sreča kaj sam v nutrašjemo žepo mel žetone za kavo z posla, pak sam mo jiv onak po skrivečki i stiha del v korpicom i tak sprečil veliko sramoto.

     Pedeset let je minulo od da sam bil na fermi, pak bi si to štel obnoviti. Pital sam župnika je li je to muoči, a on me poslal k biškopo. Zazvedil sam da muoči sam ak si najdem pravoga i poštenoga kuma. Prosil bi lepo vse šteri imajo željo biti moji kumi nek se javijo v uredništvo „Zvona“. Sam ozbiljne ponude prosim i to čim predi kaj nej vse kompjutere resprodali!


Vaš Tonček

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Zvir:
ZVONA, Mesečni list čakovečke žup,
Leto XVIII, br. 4, traven leta 2015.
Nakladnik: ŽUPA SV. NIKOLE BISKUPA, ČAKOVEC,
http://www.ofm.hr/zupa_cakovec/  , http://www.ofm.hr/zupa_cakovec_jug/
Naklada 750 primerkov

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajkavski v cirkvam
Velečâsni Ivan Hrâstovičov, župnik v Loboru v Hrvackomu zâgorju, sě z svemi meštani spomina(l) kajkavski i, ke jě posebno vâžno, na mešami propovéda(l) na kajkavskomu jeziku.
http://www.zagorje.com/articles/2340/show.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

KAJKAVSKA VEČERNICA I MEŠA
a)
pdf oblik (zvirni oblik, z ilustrâcijam):
http://www.pou-zelina.hr/documents/Izdavastvo/51_Kajkavska_vecernica.pdf   
b)
editérajuči oblik (ně baš lépo posložen, bez ilustrâcij)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg4294/#msg4294

c) Video:
Kajkavska večernica z mešum: KAJ v Zeline 2008. i 2009.
http://www.forumgorica.com/kajkavski/p-oltar-portal-nas-svagdasni-pobozni-i-vragolasti-bogoslavija/msg21820/#msg21820

Na priliku z leta 2008. (1/5):

Kajkavska večernica KAJ v Zelini 2008. 01, 15:00 http://www.youtube.com/watch?v=rImSspAN8xk 

KRADEK BRODAREC
Radek Brodarec i Sinovi Zagorja - Zagorci smo, ljudi pravi (Vse počinja v Zagorju), 03:29

Radek Brodarec i Sinovi Zagorja - Zagorci smo, ljudi pravi (Vse počinja v Zagorju)