Autor Tema: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině  (Posjeta: 36184 )

0 Članova i 1 Gost pregledava ovu temu.

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #30 : Veljača 22, 2012, 10:43:55 poslijepodne »

Vatikan, 22. februarja 2012.


Poslanica papeža Benedikta XVI. za postni čas 2012

„Mislimo drug na drugega, tako da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.“ (Heb 10,24) S temi besedami iz Pisma Hebrejcem se začenja poslanica papeža Benedikta XVI. za letošnji postni čas.


Dragi bratje in sestre, postni čas nam ponovno daje možnost, da razmišljamo o srcu krščanskega življenja: ljubezni do bližnjega. To je res primeren čas, da s pomočjo Božje besede in zakramentov prenovimo pot naše osebne in občestvene vere. To pot zaznamujejo molitev in medsebojno podarjanje, tišina in post v pričakovanju, da bomo doživeli velikonočno veselje.

Letos bi rad povedal nekaj misli, ki se navezujejo na kratek svetopisemski izrek iz Pisma Hebrejcem: »Mislimo drug na drugega, tako da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom« (Heb 10,24). Stavek je vzet iz odlomka, v katerem nas avtor poziva, naj zaupamo v veličastnega duhovnika Jezusa Kristusa, ki je za nas dosegel odpuščanje in dostop k Bogu. Sad našega sprejemanja Kristusa, je življenje, ki se razcveti v smeri treh Božjih kreposti: gre za to, da se Gospodu bližamo »z resničnim srcem in v polni gotovosti vere« (v. 22), da se oklepamo »neomajne izpovedi upanja« (v. 23) in se stalno trudimo skupaj z brati izpolnjevati ljubezen in dobra dela (prim. v. 24). V odlomku je tudi poudarjeno, da se moramo, če želimo ohraniti evangeljsko življenje, udeleževati bogoslužnih srečanj in molitev skupnosti ter pri tem gledati na eshatološki cilj: popolno občestvo v Bogu (v. 25). Podrobneje se bom ustavil ob vrstici 24; v nekaj besedah nam podaja dragocen in vedno aktualen nauk o treh vidikih krščanskega življenja: pozornosti do drugega, vzajemnosti in osebni svetosti.

1. »Mislimo drug na drugega«: odgovornost do bratov in sester

Prvi element je poziv, da naj »mislimo«. Na tem mestu je uporabljen grški glagol katanoein, ki lahko pomeni dobro opazovati, biti pozoren, zavestno gledati, prepoznati okoliščine. V evangeliju ga najdemo tudi, ko Jezus spodbuja svoje učence, naj »pomislijo« na ptice neba, ki se ne trudijo in so kljub temu predmet skrbne in pozorne božje previdnosti (prim. Lk 12,24) in naj »opazijo« bruno v svojem očesu, preden se zazrejo v iver v bratovem očesu (prim. Lk 6,41). Ta glagol najdemo še na nekem drugem mestu v Pismu Hebrejcem, kot vabilo naj »pomislimo na Jezusa« (3,1), apostola in velikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo. Ta glagol, ki stoji na začetku našega vzklika, nas torej vabi, da svoj pogled najprej obrnemo k drugemu, predvsem k Jezusu, da smo pozorni drug na drugega in ne ostanemo neprizadeti ter ravnodušni ob usodi naših bratov in sester. Pogosto pa prevlada ravno obratna drža: ravnodušnost in nezanimanje, ki izvirata iz egoizma z videzom spoštovanja »zasebnosti«. Tudi danes se močno razlega Gospodov glas, ki vsakega od nas kliče, naj se zavzame za bližnjega. Tudi danes nas Bog spodbuja, naj bomo »varuhi« naših bratov in sester (prim. 1 Mz 4,9), naj gradimo odnose, ki bodo razpoznavni po medsebojni skrbi, po pozornosti za dobro drugega, za njegovo celostno dobro. Velika zapoved ljubezni do bližnjega zahteva in nas priganja, da se zavedamo svoje odgovornosti do tistih, ki so, kot jaz, ustvarjena bitja in Božji otroci: Dejstvo, da smo kot ljudje in pogosto tudi v veri bratje in sestre, nas mora spodbuditi, da v sočloveku prepoznamo pravi alter ego, ki ga Gospod neskončno ljubi. Če bomo gojili ta bratski pogled, bodo solidarnost, pravičnost, a tudi usmiljenje in sočutje povsem naravno privreli iz našega srca. Božji služabnik papež Pavel VI. je rekel, da svet danes trpi predvsem zaradi pomanjkanja bratstva: »Svet je bolan. Zlo pa tiči manj v tem, da so vrelci pomoči usahnili ali da vse pograbijo le nekateri. Zlo je v tem, da ni bratovskega duha med ljudmi in narodi« (Okrožnica O delu za razvoj narodov, (Populorum progressio), 26. marec 1967, št. 66).

Pozornost do drugega pomeni, da njemu ali njim želimo dobro v vseh pogledih: telesnem, moralnem in duhovnem. Zdi se, da je današnja kultura izgubila smisel za dobro in slabo. Obenem pa moramo poudariti, da dobro obstaja in zmaguje, saj je Bog »dober in dela dobro« (prim. Ps 119,68). Dobro je tisto, kar prebuja, podpira in spodbuja življenje, bratstvo in skupnost. Odgovornost do drugega torej pomeni, da želimo in se trudimo za dobro drugega, z željo, da bi se tudi on odprl za logiko dobrega; skrbeti za brate in sestre pomeni, da odpremo oči za njihove potrebe. Sveto pismo svari pred nevarnostjo, da bi naše srce postalo trdo zaradi nekakšne »duhovne omamljenosti«, ki bi nas napravila slepe za trpljenje drugih. Evangelist Luka navaja dve Jezusovi priliki, v katerih opisuje dva primera za to situacijo, ki lahko nastane v človekovem srcu. V priliki o usmiljenem Samarijanu gresta duhovnik in levit mimo človeka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki (prim. Lk 10,30–32), v priliki o bogatem zapravljivcu pa ta, od posesti prenasičen mož, ne opazi položaja ubogega Lazarja, ki pred njegovimi vrati umre od lakote (prim. Lk 16,19 sl.). V obeh primerih gre za nasprotje »pozornosti«, ljubečega, sočutnega pogleda. A kaj nam onemogoča ta človeški in ljubeči pogled na brate in sestre? Pogosto so to materialno bogastvo in prenasičenost. Pogosto pa je vzrok tudi v tem, da pred vsem drugim prednost dajemo osebnim interesom in skrbem. Nikoli se nam ne sme zgoditi, da bi bili nesposobni za »sočutje« s trpečimi; naše srce se ne sme nikoli tako zaplesti v naše zadeve in probleme, da bi postalo gluho za krik ubogih. Namesto tega lahko ravno ponižnost srca in osebna izkušnja trpljenja povzročita notranje prebujenje za sočutje in empatijo: »Pravični pozna pravice revnih, krivični pa ne razume spoznanja« (Prg 29,7). Tako lahko razumemo, zakaj blagor »žalostnim« (Mt 5,4), torej tistim, ki zmorejo zapustiti samega sebe, da občutijo bolečino drugega. Srečanje z drugim in to, da odpremo srce za njegove potrebe, lahko vodi v odrešenje in blaženost.

To, da »mislimo« na brate in sestre, vključuje tudi skrb za njihovo duhovno dobro. Ob tem pa želim opozoriti na nek vidik krščanskega življenja, za katerega menim, da je prešel v pozabo: bratski opomin z mislijo na večno zveličanje. Dandanes smo na splošno zelo občutljivi za vprašanja nege in dobrodelnosti za telesno in materialno dobrobit soljudi, duhovne odgovornosti do bratov in sester pa se skoraj nikoli ne omenja. Drugače je bilo v prvi Cerkvi in je še danes v skupnostih, ki so zares dozorele v veri. V njih se ne zavzemajo samo za telesno zdravje bratov in sester, temveč s pogledom na njihov zadnji cilj tudi za dobro njihove duše. V Svetem pismu lahko preberemo: »Opominjaj modrega, da te bo ljubil. Poúči modrega in bo še modrejši, pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje« (Prg 9,8 sl.). Kristus sam je ukazal, da je treba posvariti brata, ki greši (prim. Mt 18,15). Isti glagol elenchein, ki tu izraža bratsko opominjanje, označuje tudi preroško poslanstvo javnega svarila, ki ga kristjani izpolnjujejo pred rodom, ki se vdaja zlu (prim. Ef 5,11). V cerkvenem izročilu sodi »grešnike svariti« med duhovna dela usmiljenja. Pomembno je, da se spet spomnimo te razsežnosti krščanske ljubezni do bližnjega. Pred zlom ne smemo molčati. Tu mislim na držo tistih kristjanov, ki se zaradi človeškega spoštovanja ali pa enostavno iz udobnosti raje prilagodijo prevladujoči miselnosti, kot da bi brate in sestre posvarili pred načini mišljenja in delovanja, ki so v nasprotju z resnico in ne vodijo na pot dobrote. Vendar krščanski opomin nikoli ne izvira iz duha obsojanja ali medsebojnega obtoževanja; vedno izhaja iz ljubezni in usmiljenja in se rojeva v pristni skrbi za dobro bratov in sester. Apostol Pavel pravi: »Bratje, če zasačite koga pri kakšnem prestopku, ga vi, ki ste duhovni, opomnite v duhu krotkosti. Pri tem pazi nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo« (Gal 6,1). V našem svetu, ki ga prežema individualizem, moramo ponovno odkriti pomen bratskega opomina, da bomo skupaj hodili po poti svetosti. Celo »pravični pade sedemkrat« (Prg 24,16), pravi Sveto pismo, in vsi smo šibki in nepopolni (prim. 1 Jn 1,8). To je torej pomembno delo, da pomagamo drugim in pustimo, da drugi nam pomagajo do iskrenega spoznanja samega sebe, da lahko popravimo svoje življenje in pravičneje hodimo po Gospodovi poti. Vedno je potreben pogled, ki ljubi in popravlja, ki spozna in prizna, ki razločuje in odpušča (prim. Lk 22,61), kot je to pri vsakem od nas storil in še dela Bog.

2. »Drug na drugega«: darilo vzajemnosti

To »varovanje« drugih je v nasprotju z miselnostjo, ki na življenje ne gleda z eshatološkega vidika, saj ga omejuje zgolj na zemeljsko dimenzijo, in v imenu individualne svobode sprejema vsako poljubno moralno odločitev. Današnja družba lahko ogluši tako za telesno trpljenje kot tudi za duhovne in moralne potrebe življenja. To se med kristjani ne sme zgoditi! Apostol Pavel nas spodbuja, da si prizadevamo za to, »kar je v prid miru in medsebojnemu izgrajevanju« (prim. Rim 14,19), da bi bližnjemu pomagali »v njegovo dobro in njegovo izgraditev« (Rim 15,2), ne da bi iskali svojo korist, ampak to, »kar je koristno za mnoge, da bi se rešili« (1 Kor 10,33). Tega medsebojnega svarjenja in opominjanja v duhu ponižnosti in ljubezni do bližnjega ne sme primanjkovati v življenju krščanske skupnosti.
Gospodovi učenci, ki so s Kristusom povezani preko evharistije, živijo v skupnosti, v kateri so med sabo povezani kot udje enega samega telesa. To pomeni, da drugi spada k meni; njegovo življenje in njegovo zveličanje se dotikata mojega življenja in mojega zveličanja. Tu smo zadeli ob nek zelo globok vidik skupnosti: naše življenje je v vzajemnem odnosu z življenjem drugih, tako v dobrem kot v slabem; tako greh kot tudi dela ljubezni imajo neko družbeno razsežnost. V Cerkvi, Kristusovem mističnem telesu, se ta vzajemnost uresničuje: skupnost nenehno dela pokoro in prosi za odpuščanje grehov svojih članov; vedno znova pa se tudi veseli in radostno vzklika ob pričevanju o krepostih in ljubezni, ki se v njej razvijajo. Sveti Pavel opozarja, da naj bi vsi udje »enako skrbeli drug za drugega« (1 Kor 12,25), saj smo eno samo telo. Ljubezen do naših bratov in sester, ki se kaže tudi v dajanju miloščine – ta je poleg molitve in posta značilna dejavnost v postnem času – temelji na tej vzajemni pripadnosti. Tudi skozi konkretno skrb za najbolj uboge, lahko vsak kristjan izrazi svojo udeležbo pri enem telesu, ki je Cerkev. Če smo pozorni drug na drugega, to pomeni tudi, da prepoznamo dobro, ki ga Gospod dela v drugih, in se skupaj z njimi zahvaljujemo za čudeže milosti, ki jih Bog v svoji dobroti in vsemogočnosti nenehno izvršuje za svoje otroke. Če kristjan v sočloveku opazi delovanje Svetega Duha, ne more drugače, kot da se tega veseli in slavi nebeškega Očeta (prim. Mt 5,16).

3. »Spodbujajmo se med seboj k ljubezni in dobrim delom«: skupaj hodimo po poti svetosti

Ta stavek iz Pisma Hebrejcem (10,24) nas spodbuja, da razmišljamo o splošni poklicanosti k svetosti, o stalnem napredovanju v duhovnem življenju; opominja nas, da moramo težiti k večjim milostnim darovom in k vedno večji in rodovitnejši ljubezni (prim. 1 Kor 12,31–13,13). Medsebojna pozornost naj bi tudi povzročila, da se bomo med seboj spodbujali k vedno večji resnični ljubezni – »kakor svit zore, ki se vedno bolj sveti do polnega dne« (Prg 4,18) – v pričakovanju, da bomo v Bogu zaživeli dan, ko sonce ne bo zašlo. V nam darovanem življenjskem času imamo dragoceno priložnost, da napolnjeni z Božjo ljubeznijo odkrivamo in opravljamo dobra dela. Tako raste in se razvija sama Cerkev, da bi prišla do polne postave Kristusa (prim. Ef 4,13). V to dinamično perspektivo rasti se vključuje tudi naš poziv k medsebojnemu spodbujanju, da bi prišli do polnosti ljubezni in dobrih del.

Žal vedno naletimo na skušnjavo mlačnosti, skušnjavo, da bi zadušili Duha in ne bi »trgovali s talenti«, ki smo jih prejeli za naše dobro in dobro drugih (prim. Mt 25,25 ssl.). Vsi smo prejeli bogate duhovne ali materialne darove, ki nam koristijo za uresničevanje Božjega načrta, za dobro Cerkve in za osebno zveličanje (prim. Lk 12,21 b; 1 Tim 6,18). Duhovni učitelji nas spominjajo, da kdor v duhovnem življenju ne napreduje, nazaduje. Dragi bratje in sestre, sprejmimo vedno aktualno spodbudo, da naj si prizadevamo za »visoko mero krščanskega življenja« (Janez Pavel II., Apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja (Novo millennio ineunte), 6. januar 2001, št. 31). Če Cerkev v svoji modrosti prizna in razglasi blaženost in svetost nekaterih zglednih kristjanov, želi s tem tudi zbuditi željo, da bi posnemali njihove kreposti. Sveti Pavel nas poziva: »Tekmujte v medsebojnem spoštovanju!« (Rim 12,10).

V svetu, ki od kristjanov terja prenovljeno pričevanje ljubezni in zvestobe Gospodu, naj vsi začutijo, da se morajo nujno truditi za medsebojno tekmovanje v ljubezni, služenju in dobrih delih (prim. Heb 6,10). Ta klic dobiva poseben poudarek v svetem času priprave na veliko noč. Z najboljšimi željami, da bi bil ta postni čas svet in rodoviten, vas izročam priprošnji blažene device Marije in vam podeljujem apostolski blagoslov.


V Vatikanu, 3. novembra 2011
papež Benedikt XVI.


                                                                 Besedilo je prevedel Janko Pirc

http://radio.ognjisce.si/sl/127/aktualno/6935/


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


Kajkavska meša
Četrti radijski misijon na Radiu Ognjišče, 03:12

Četrti radijski misijon na Radiu Ognjišče


Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #31 : Travanj 21, 2012, 12:25:34 prijepodne »

„JÜRJOVO JE“

V petek 20.4 bo potekal že 16. tradicionalni RockFest „JÜRJOVO JE“

Stara kinodvorana Sveti Jurij Ob Ščavnici
Petek, 20. april 2012
Vrata: 19:30, koncert: 20:30
Vstopnina: 5 €

Špilali bodo:

STRIKE A FIRE ( GR/ Maribor) - http://www.strikeafire.com/
THE CANYON OBSERVER (Ljubljana) - http://thecanyonobserver.tumblr.com/
KRESHESH NEPITASH ( Trbowle HC)- http://www.kn.trbovlje.com/
DEŽURNI KRIVCI ( Sv. Jurij ob Ščavnici) - http://www.dezurni-krivci.com/
DJEVARA ( UK, London)- http://www.djevara.co.uk/
THE BRETONES (Cerkno)


Lokacija dogodka : http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=videm+4+sveti+jurij&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page


Zvir:
http://www.lastfm.de/event/3234052+J%C3%BCrjovo+je!

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Dežurni krivci - Črf (Live) / Jürjovo je 2010, 04:02

Dežurni krivci - Črf (Live) / Jürjovo je 2010 Small | Large

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #32 : Svibanj 13, 2012, 10:23:55 poslijepodne »

Slovenski kajkavci obiležavaju materinski dan na dan Blagovesti ili Naveščejna Gosponova - 25. ožujka, 9 mesec pre Božiča (Bogeka)*


Materinski dan

Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25.marec.


Zvir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Materinski_dan


* OAZA BAND-ANDJEO GOSPODNJI, 03:08

OAZA BAND-ANDJEO GOSPODNJI Small | Large

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum
« Odgovori #33 : Svibanj 21, 2012, 12:09:04 prijepodne »
Spletna navodila za okolju prijazno vožnjo, šolo, dom in pisarno
(pdf datoteka, 2.894 KB)
http://moc.celje.si/uprava/documents/eko-gradivo.pdf

Javni razpis za dodelitev pomoči za urejanje kmetijskih zemljišč (male agromelioracije) v letu 2012

Občina Velike Lašče objavlja na podlagi proračuna za leto 2012, Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 5/07) in sprejetega letnega programa ukrepov na področju kmetijstva za leto 2012

Javni razpis za dodelitev pomoči za urejanje kmetijskih zemljišč
(male agromelioracije) v letu 2012

Predmet javnega razpisa je:
- urejanje kmetijskih zemljišč (male agromelioracije)
1.    Višina sredstev je 5.000,00 EUR.
2.    Upravičenci so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini Velike Lašče.
3.    Sofinancirajo se stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja, stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti: stroški strojnih storitev od 1. 1. 2012 dalje.
4.    Višina pomoči je 50 % stroškov strojnih storitev. Pomoč se dodeljuje do porabe sredstev. Minimalna vrednost pomoči  je 100 EUR na upravičenca, maksimalna vrednost pomoči pa 1000 EUR na upravičenca letno.
5.    Vlogi je potrebno poleg izpolnjenega obrazca priložiti fotokopije obrazcev iz zahtevka za kmetijske subvencije iz katerih je razvidna površina kmetijskih zemljišč, ki jih kmetija obdeluje in število živali, ki jih redijo na kmetiji.

Izpolnjeno vloge z zahtevano dokumentacijo zbiramo na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče do porabe sredstev oz. najkasneje do  30. 10. 2012.

Vse potrebne  informacije dobite na občini Velike Lašče (Jerica Tomšič Lušin, tel. 7810 369, jerica.tomsic-lusin@velike-lasce.si).

Občina Velike Lašče
http://www.velike-lasce.si

Brezžično omrežje MOL

MOL je s Telekomom Slovenije in podjetjem NIL podpisala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo in uvedbo največjega brezžičnega omrežja v regiji.

Mestna občina Ljubljana je 26. aprila 2012 z zasebnima partnerjema, Telekomom Slovenije in NIL-om, podpisala pogodbo o javno zasebnem partnerstvu za projekt izgradnje in uvedbe brezžičnega omrežja na območju MOL.
 
Gre za edinstven projekt na svetu, saj s celovitim pristopom ureja več področij pomembnih za delo lokalne skupnosti v tako velikem prostorskem in organizacijskem obsegu.
 
Ljubljančanke in Ljubljančani bodo dobili v uporabo novo brezžično širokopasovno omrežje za dostop do interneta. Dostop do svetovnega spleta bo za vse prebivalce in obiskovalce Ljubljane brezplačen eno uro na dan, spletni dostop do storitev MOL pa bo brezplačen ves čas.
 
Prve brezžične dostopne točke v centru mesta bodo začele delovati že letošnjo jesen. Do pomladi 2014 bo na območju MOL postavljenih okoli 1500 brezžičnih točk.V enotno poslovno omrežje bomo povezali tudi vseh 115 javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, in sicer njihovih 326 lokacij, kar pomeni, da bomo združili komunikacijsko mrežo stacionarnih in mobilnih telefonov, s čimer bomo zvišali učinkovitost in znižali stroške poslovanja. Skupni podatkovni center bo poenotil informacijsko infrastrukturo Mestne uprave, javnih zavodov in podjetij MOL ter zvišal varnost in dostopnost informacijskih storitev na najsodobnejši način.
 
S tem projektom se Ljubljana podaja na pot, da postane digitalno mesto, s čimer omogoča hitrejši razvoj gospodarstva in prispeva k še bolj prijaznemu življenju svojih občanov.
 
Več o projektu lahko preberete v pripetem sporočilu za javnost.
 
Sporočilo za javnost
novinarska-wi-fi.docx (97,92 KB)
http://www.ljubljana.si/file/1147354/novinarska-wi-fi.docx

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/77485/detail.html

Odpadki po novem

Da bi meščanke in meščani na preprost način ločili čim več odpadkov tam, kjer ti nastanejo, Javno podjetje Snaga, d.o.o., uvaja spremenjen način zbiranja in odvoza odpadkov.
 
Vsaka hiša (ali blok ali poslovna stavba) v mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občinah bo zato brez dodatnega plačila dobila dodatne zabojnike za odpadke. V ponedeljek, 21. maja 2012, bo Snaga uporabnikom začela razdeljevati (dodatne) zabojnike za embalažo, kasneje (predvidoma novembra) pa bo Snaga v Ljubljani razdelila tudi zabojnike za papir.

Po novem bodo pri vsaki stavbi največ štirje različni tipi zabojnikov in to je: za biološke odpadke, za embalažo, za papir in za preostanek odpadkov.
 
Zabojnike za embalažo bodo dobili vsi uporabniki Snaginih storitev (vsaka hiša, blok, šola, vrtec, zdravstveni dom, knjižnica itd.) v MOL in devetih primestnih občinah (Brezovica, Vodice, Ig, Dol pri Ljubljani, Medvode, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Škofljica ter Velike Lašče). Tam, kjer zabojnik za embalažo že imajo, dobijo še dodatne.
 
Zabojnike za embalažo bo Snaga razdeljevala postopoma, in sicer bo 21. maja 2012 začela z razdeljevanjem v Šiški, Dravljah, na Šmarni gori in v Šentvidu. Ko bodo z (dodatnimi) zabojniki za embalažo »opremljeni« vsi uporabniki v Šiški in Vodicah, bodo nadaljevali za Bežigradom, v Mostah in tako naprej. Zabojnik boste dobili pred hišo oz. stavbo. Poleg zabojnika pa bo sporočilo s ključnimi informacijami (kdaj začne veljati spremenjen urnik ipd.).

Okvirni urnik razdeljevanja zabojnikov za embalažo po četrtnih skupnostih in v primestnih občinah:
 Četrtna skupnost (ČS) Dravlje, Šiška, Šmarna gora, Šentvid: 21.5.−14.6.
ČS Bežigrad, Črnuče, Posavje: 11.6.−11.7.
ČS Moste, Polje, Sostro, Jarše, Golovec: 2.7.−27.7.
ČS Vič, Rudnik, Trnovo, Rožnik: 23.7.−18.8.
Občine Vodice, Medvode, Dol pri Ljubljani, Škofljica, Velike Lašče, Ig, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul: 23.7.−10.9.
 
Uporabniki dobijo »svoje« zabojnike za embalažo iz več razlogov, najpomembnejši pa so trije:
 Mestna občina Ljubljana in javno podjetje Snaga uporabnike spodbujata k ločevanju odpadkov, saj bo do leta 2020 treba reciklirati kar 50 odstotkov zbranih odpadkov;
ločevanje odpadkov bo še bolj preprosto in priročno, saj bodo zabojniki za večino uporabnikov dobesedno pred njihovim pragom. Nekateri uporabniki so ločeno zbrane odpadke v zbiralnice vozili z avtomobili, poleg tega so bili zabojniki za embalažo včasih zelo hitro napolnjeni;
zmanjšali bomo količino odpadkov, ki konča na odlagališču.
 
Uporabnikom Snaga razdeljuje dve velikosti zabojnika za embalažo, in sicer 240- in 1100-litrskega. Za ti dve velikosti smo se odločili na podlagi spremljanja vedenja naših uporabnikov in glede na primere dobrih praks drugod po EU.
 
Glavna sprememba bo manj odvozov preostanka odpadkov. Spremembe odvoza odpadkov bodo korenite predvsem za individualne hiše, saj bo Snaga preostanek odpadkov v naseljih s pretežno individualnimi hišami v prehodnem obdobju (predvidoma do 1. marca 2013) odvažala enkrat na vsakih štirinajst dni, kasneje pa enkrat na vsake tri tedne. Enako pogosto bo Snaga odvažala tudi embalažo (in kasneje v Ljubljani papir). S področij blokovnih gradenj in izpred blokov pa bo Snaga vsako od teh frakcij odvažala enkrat na teden, tako da za blokovske soseske ta razlika v pogostnosti odvoza ne bo tako velika (iz dvakrat tedensko na enkrat tedensko).
 
Dnevi odvoza odpadkov se na posameznem območju z novim načinom zbiranja ne bodo spremenili. Če pri uporabniku preostanek odpadkov odpeljemo dvakrat na teden (npr. ob torkih in petkih), bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat tedensko. Ob prvem odvozu v tednu (torek) bomo odpeljali embalažo, ob drugem tedenskem odvozu (v petek) pa preostanek odpadkov. Tam, kjer zabojnike za preostanek odpadkov praznimo enkrat na teden, bomo zabojnike še naprej praznili ob istih dnevih, in sicer bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat na 14 dni (npr. ob sodih tednih embalažo, ob lihih pa papir).
 
Urnik praznjenja zabojnikov za biološke odpadke ostane nespremenjen.
 
Cena, ki jo uporabnik plačuje za Snagine storitve, ostane enaka. Na položnici bo še naprej zapisano število praznjenj zabojnika za preostanek odpadkov (mešani komunalni odpadki), čeprav bo število praznjenj po novem seštevek praznjenja zabojnika za preostanek in zabojnikov za embalažo.
 
Primer: zdaj na uporabnikovi položnici piše, da ima 1 zabojnik za preostanek odpadkov in 9 praznjenj, za kar plačuje x evrov. Po novem bo imel še zabojnik za embalažo in skupaj 9 praznjenj. Še naprej boste plačeval x evrov. S plačilom tega zneska uporabnik med drugim krije storitve zbiranja in prevoza vseh vaših odpadkov (preostanek, embalaža, biološki, kosovni ter delovanje zbirnih centrov in premične zbiralnice za zbiranje nevarnih odpadkov itd.) ter odlaganje preostanka na odlagališču.
 
Ključno dejstvo je, da mora Snaga zbrati in odpeljati vse komunalne odpadke, ki pa jih zaradi ločevanja seveda ni nič manj. Količina odpadkov ostaja enaka, z njihovim ločevanjem pa vsi skupaj izpolnjujemo obveze, ki nam jih nalaga zakonodaja, ohranjamo surovine in zmanjšujemo količino odloženih odpadkov.
 
Več o odpadkih in ločevanju le teh si lahko preberete na spletni strani Moji odpadki, več o tem kaj prinaša nov Odlok o zbiranju in prevozu odpadkov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 11. maja 2012, in primerjavo glob/kazni za fizične osebe po starem in novem Odloku pa v pripetih dokumentih.
 
Snaga, d.o.o.

Kaj prinaša nov Odlok o zbiranju in prevozu odpadkov?
kaj-prinaa-nov-odlok-o-zbiranju-in-prevozu-odpadkov.docx (33,59 KB)
http://www.ljubljana.si/file/1147628/kaj-prinaa-nov-odlok-o-zbiranju-in-prevozu-odpadkov.docx

Primerjava glob/kazni za fizične osebe – po starem in novem Odloku o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov.
primerjava-stari-vs.-novi_odlok-o-zbiranju-in-prevozu-komunalnih-odpadkov.docx (23,77 KB)
http://www.ljubljana.si/file/1147629/primerjava-stari-vs.-novi_odlok-o-zbiranju-in-prevozu-komunalnih-odpadkov.docx

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/77553/detail.html

ODLOK O ZBIRANJU IN PREVOZU KOMUNALNIH ODPADKOV: PRIMERJAVA GLOB/KAZNI ZA FIZIČNE OSEBE
...Brskanje po posodah za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih odnašati odložene komunalne odpadke 800€
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Tujerodne vrste – prezrta grožnja
« Odgovori #34 : Svibanj 21, 2012, 12:11:12 prijepodne »
Tujerodne vrste – prezrta grožnja

Na Ljubljanskem gradu bo 22. mja 2012 – na Mednarodni dan biotske raznovrstnosti - odprtje razstave Tujerodne vrste – prezrta grožnja.

Odprtje razstave Tujerodne vrste – prezrta grožnja, ki jo pripravljata Mestna občina Ljubljana in Javni zavod Ljubljanski grad bo v torek, 22. maja 2012 ob 18. uri na Ljubljanskem gradu, Pod arkadami. V sklopu odprtja bo organiziran tudi voden ogled razstave in delavnice za otroke, starejše od 4 let.
 
Ljudje iz tujih krajev že stoletja prinašamo zanimive in uporabne rastline in živali, ki jih zaradi njihovega tujega izvora imenujemo tujerodne vrste. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, bistveno prispevajo h kakovosti življenja in tudi ne povzročajo škode. Nekatere pa so si utrle pot v naravno okolje, kjer povzročajo škodo domorodnim vrstam in spreminjajo njihove življenjske prostore.
 
Razstava Tujerodne vrste – prezrta grožnja, ki bo na ogled do 3. junija 2012, je sestavljena iz 11 plakatov, ki bralca seznanijo s problematiko tujerodnih vrst. Od kod so, kako se širijo, kaj povzročajo in kako lahko preprečimo njihovo škodljivo delovanje. Del razstave je namenjen tudi invazivkam v osrednji Sloveniji in posebej v Mestni občini Ljubljana, vanjo pa sta vključena tudi dva interaktivna elementa. Na prvem z naslovom Kje je moj dom? lahko obiskovalci preko zemljevida in pritiskanja na gumbe ugotavljajo izvorne države tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prisotne tudi v Sloveniji. Drugi element z naslovom Skok čez plot ima upodobljen vrt, na njem pa so štiri vratca, pod katerimi so kratki opisi petih tujerodnih vrst, za katere vemo, da pogosto pobegnejo z naših vrtov.
 
V okviru odprtja razstave Društvo študentov biologije pripravlja tudi delavnico, na kateri bodo otroci tujerodne vrste spoznavali preko družabne igre spomin. V živo pa bodo lahko spoznavali razlike med tujerodno invazivno živalsko vrsto – rdečevratko in domorodno živalsko vrsto – močvirsko sklednico. Na ogled bodo tudi nekatere tujerodne invazivne rastlinske vrste, kot so japonski dresnik (Fallopia sp), kanadska zlata rozga (Solidago canadenski), pajesen (Alianthus altissima), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in druge.
 
Oddelek za varstvo okolja MOL
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/77606/detail.html

Slovenska vojska odpira vrata vojašnic

V soboto, 19. maja 2012, bo Slovenska vojska odprla vrata vojašnic. Po vojašnicah bodo skozi statične in dinamične predstavitve prikazali delo in opremo vojakov.

V vojašnici Kranj bodo zanimiv program Slovenske vojske dopolnili tudi policisti, gasilci, gorski reševalci, skavti, taborniki in pripadniki civilne zaščite. Obiskovalci bodo lahko skozi vožnje, preizkuse in delavnice preizkusili različno opremo. Skupaj s Karitasom Kranj in CSD Kranj bodo organizirali dobrodelno kolesarjenje na spining kolesih. Pri akciji jim bodo pomagali Andrej Jerman, Brigita Langerholc, Rožle Prezelj in Rajko Novak, ki bodo kolesarili skupaj z obiskovalci.

Več o programih po posameznih vojašnicah pa si lahko preberete na www.slovenskavojska.si .

http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1282

Posebna stran Kr'locuj.me
 
Kr'locuj.me je prav posebna spletna stran, ki ponuja številne odgovore o pravilnem ločevanju odpadkov na območju Mestne občine Kranj ter občin Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor in Šenčur. Med prve novosti sigurno lahko štejemo koledar odvozov, kjer lahko v vsakem trenutku preverimo, katere vrste odpadkov nam bodo v tekočem tednu odpeljali. Odgovorili smo tudi na večno dilemo, kam s posameznim odpadkom in pripravili abecednik. Seveda nam ni uspelo zajeti vseh odpadkov in se bo sproti dograjeval. Tukaj nam lahko pomagate prav vsi. Ko kakšnega odpadka ni v abecedniku, preprosto pritisnete na gumb »pošlji obvestilo« in nov odpadek bomo dodali v abecednik. Seveda vas najbolj zanima, kaj sodi v posamezni zabojnik, tako , da boste zvedeli vse o ločevanju odpadkov v rubriki »redni odvoz«. Na celotnem območju zbiranja odpadkov imamo možnost odlaganja le teh tudi na »ekoloških otokih«, »zbirnih centrih« ter preko »kosovnega odvoza«. Zraven delovnega časa na zbirnih centrih ter kakšne odpadke lahko kam oddate, pa nismo pozabili tudi na »nevarne odpadke« in odpadke na »pokopališčih«. Če vas še nismo prepričali, da je na tem spletnem mestu res vse o odpadkih, berimo naprej.

Odpadki so povezani tudi s stroški, tako da lahko preverite vse vrste »cenikov« in tudi rubriko »nepravilno ločevanje odpadkov stane«. Skozi izkušnje s terena in seveda vaših odzivov smo pripravili tudi tri sklope informacij, za katere verjamemo, da odgovorijo na marsikatero vprašanje. Mednje sodijo »koristne informacije«, »pogoste napake« in »vprašanja in odgovori«. Torej, na marsikaj smo že odgovorili. Seveda smo pripravljeni na dodatne izzive in vprašanja. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@krlocuj.me ali pokličete na posebej rezervirano številko 04 28 11 311.

Smo še kaj pozabili? Se že veselimo vaših predlogov!
http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1280

Cepljenje lisic proti steklini
 
Veterinarska uprava RS bo predvidoma 5. maja 2012 pričela z izvajanjem spomladanske akcije cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija 2012. Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni.

Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letališča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bosta vključeni tudi letališči v Celju in Slovenj Gradcu.

POMEMBNO:

• Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!
• Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
• Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antirabičnih ambulant so priložene!
• Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
• Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!
• Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!

Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane.

Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija.

Več o sami akciji cepljenja lisic proti steklini in sami bolezni najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS www.vurs.gov.si.

http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1277
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Projekt Cobraman kot primer dobre prakse
« Odgovori #35 : Svibanj 21, 2012, 12:14:07 prijepodne »
Projekt Cobraman kot primer dobre prakse
 
V Kranju se je mudila delegacija iz Zaječarja v Srbiji, da bi se seznanila z vsebino projekta Cobraman, v okviru katerega se ureja informacijska točka na Železniški postaji Kranj. Projekt Cobraman je naravnan k iskanju uporabnih rešitev za oživitev in ponovno produktivno namembnost degradiranih urbanih območij.

Podžupanja Nada Mihajlović je gostom iz Srbije, Vladanu Jeremiću, direktorju Regionalne agencije za razvoj vzhodne Srbije (RARIS), Zoranu Milanoviću, strokovnemu sodelavcu za ekonomski razvoj (RARIS), in Suzani Vujić, načelnici Oddelka za lokalni ekonomski razvoj mesta Zaječar, predstavila spremembe v strukturi gospodarstva, ki jih je Kranj doživel zadnji dve desetletji. Nekdaj močno industrijsko mesto tudi v merilu nekdanje Jugoslavije danes v Sloveniji ne zaseda več visokega mesta po industrijskem obsegu. Večina tekstilne in obutvene industrije ne obstaja več, za velikimi tovarnami pa so ostala urbana degradirana območja. Občina si tudi s pomočjo evropskih sredstev prizadeva prepoznati in na strokovnih temeljih pripraviti za ta območja nove programe. Zato je pristopila k evropskemu programu Cobraman, da bi združevali znanje in zajemali iz izkušenj drugih evropskih mest.

Vladan Jeremić je pojasnil, da jih izkušnje Slovenije na tem področju zelo zanimajo, Kranj pa je bil zanje še toliko bolj zanimiv, ker ga z Zaječarjem druži podobna usoda postindustrijskega mesta. Prav tako želijo zbrati čim več informacij o možnostih gospodarskih vlaganj. Program tokratnega obiska je zajel pogovore v Ljubljani, Mariboru, pri Razvojni agenciji Sora v Škofji Loki, v Rimskih termah in Kranju.

Gostje so se v spremstvu podžupanje Nade Mihajlović in strokovnih sodelavcev za projekt Cobraman sprehodili skozi staro mestno jedro in si na kranjski železniški postaji ogledali urejanje informacijske točke.

Slika: Degradirana območja v Kranju
Slika: Gosti iz Srbije in predstavniki Mestne občine Kranj

Več o informacijski točki preberite v prilogah in na povezavi http://www.kranj.si/podrocje.aspx?id=859 ali pa si oglejte predstavitev.
 
http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1253

Evropski projekt COBRAMAN – vzpostavitev Informacijske točke na degradiranem območju Železniške postaje Kranj
 
Projekt Cobraman se počasi bliža koncu, delo za občinsko upravo pa bo s tem šele začeto. S postavitvijo Informacijske točke na železniški postaji v Kranju bomo zaključili niz dejavnosti, ki so potekale v treh in pol letih trajanja projekta in začeli z aktivnostmi revitalizacije območja Železniške postaje Kranj.

Kaj predstavlja projekt Cobraman?

Cobraman je evropski projekt, katerega cilj in namen je vzpostaviti sistem pristopa k revitalizaciji degradiranih območij v mestih ter vzpostaviti metodologijo vodenja postopkov od začetnih raziskav vse do izvedbene faze. Degradirana urbana območja so že pozidana urbana območja, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov opuščena oziroma neizkoriščena z vidika predvidene rabe, poleg tega pa predstavljajo tudi problem z estetskega, socialnega, kulturnega in ekološkega vidika. Poleg opuščenih industrijskih območij k degradiranim urbanim območjem prištevamo tudi rudniška območja, območja železniške infrastrukture, območja opuščenih vojašnic, opuščena javna skladišča, deponije, izpraznjene propadajoče stanovanjske soseske ipd. Reševanje problematike degradiranih območij in njihova revitalizacija ima v zahodni Evropi vedno večji pomen in predstavlja pomemben delež urbanizacije ter v vedno večji meri nadomešča velikokrat neupravičene posege v naravna ter kmetijska okolja.

Kranj ima kot staro industrijsko mesto veliko degradiranih industrijskih območij, ki hkrati kazijo mestno podobo, po drugi strani pa predstavljajo velik urbanistični potencial, saj gre večinoma za območja, ki so sorazmerno blizu mestnega jedra in so opremljena s komunalno infrastrukturo. Ureditev takih območij je sicer povezana s številnimi težavami, ki jih na zazidljivih, nepozidanih zemljiščih ni, vendar ob ustreznih znanjih, volji in osveščenosti, ki privedejo do ustreznih rešitev, pomenijo velik plus tako za urbanizem kot okolje. Težave so obstoječi velikokrat propadajoči objekti, lastniška struktura in neupravičeno slab sloves industrijskih območij.

Naloge Mestne občine Kranj (v nadaljevanju MOK) v okviru projekta Cobraman

V okviru projekta COBRAMAN je bilo MOK naloženih več nalog na temo degradiranih območij v Kranju, katerih del smo že uspeli izvesti:
- Vzpostavitev evidence degradiranih območij v Kranju, kjer so predstavljene značilnosti območij, njihove prednosti, slabosti in trenutno stanje.
- Pilotno območje ŽP Kranj - v okviru projekta Cobraman so bile dejavnosti osredotočene na območje Železniške postaje Kranj, ki je bila izbrana za testno degradirano območje in kazi eno izmed vstopnih točk v mesto Kranj.
- V sodelovanju s Slovenskimi železnicami se ureja del območja Železniške postaje Kranj, kamor bo umeščena informacijska točka. Namen le-te je seznaniti občane o problematiki degradiranih območij, iskanje potencialnih investitorjev, projekti na degradiranih območjih, njihove značilnosti, predlogi možnih rešitev ter rezultati projekta Cobraman. To bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju problematike železniške postaje in ostalih degradiranih območij.
V splošnem je namen projekta spodbuditi investicije v degradirana območja na območju mesta Kranj. Na zahodu je to že ustaljena praksa pri urejanju prostora (urbanizmu), v Sloveniji pa takemu načinu urejanja prostora v preteklosti nismo izkazovali velike pozornosti. Zavedanje problema je v teh primerih tudi spoznanje novih možnosti, ki posledično lahko privedejo tudi do konkretnih rešitev.

Željeni cilj je dolgoročen in pomeni konstantno delo in ukvarjanje z degradiranimi območji. Cikel, ki ga skušajo doseči v tujini, je 4-6 let od namere, da se neko območje uredi, do sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta ali gradbenega dovoljenja.

Delo MO Kranj, ki smo ga opravili do sedaj:
- analiza degradiranih območij v mestu Kranj (lastništva, trenutna raba, površine …),
- izobraževanje kadrov za delo na področju degradiranih območij ,
- izbrano pilotno območje - Železnišk postaja Kranj,
- določbe v novem OPN kjer je natančneje določena vsebina območja ŽP Kranj in urejanje območja z OPPN,
- Informacijska točka Kranj:
o interni javni natečaj v okviru Fakultete za arhitekturo,
o izdelan PZI za postavitev točke,
- izdelana podstran COBRAMAN na spletni strani MOK (informacije o projektu, anketa …),
- začetek gradnje Informacijske točke 1. 3. 2012 - odprtje Informacijske točke je predvideno za 26. 4. 2012.

Dolgoročni cilji MOK:
- aktivno sodelovanje z lastniki in uporabniki zemljišč ter širšo zainteresirano javnostjo,
- strategija razvoja območja – delavnice s potencialnimi investitorji, lastniki zemljišč, najemniki, Slovenskimi železnicami,
- priprava podrobnega prostorskega načrta,
- določitev načinov financiranja projektov: možnost javno-zasebnega partnerstva.
Za vsako prepoznano degradirano območje je potrebno izdelati podrobno analizo in pripraviti strategijo revitalizacije ter delovati v prej opisani smeri.

Vrednost projekta:
- skupna vrednost: 196.653,28 €
- vrednost sofinancirana s strani EU: 167.155,29 €
- vednost sofinancirana s strani MOK: 29.497,99 €
 
http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1266
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; DIALEKTA – 3. Festival slovenske narečne književnosti
« Odgovori #36 : Svibanj 21, 2012, 12:16:16 prijepodne »
V središču
10.05.2012
Razpis za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav

Danes, v četrtek, 10. maja 2012, smo na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/Priložnosti/Javne objave) objavili Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v mestni občini Velenje v letu 2012.
 
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do 50 populacijskih enot (PE) v mestni občini Velenje v letu 2012.
 
Upravičenci do nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav so fizične osebe – lastniki obstoječih stanovanjskih objektov. V primeru izgradnje skupne male komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije lastnik zemljišča, na katerem bo zgrajena skupna mala komunalna čistilna naprava. Investitorji medsebojno razmerje uredijo s posebno pogodbo, ki jo priložijo k skupni vlogi.
 
Sredstva lahko dobijo samo fizične osebe in le za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstva v stanovanjskem objektu.
 
Besedilo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani Mestne občine Velenje ali v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje; klet, soba št. 10).
 
Vloge bomo sprejemali do vključno 31. avgusta 2012.
 
Prijazen pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje
 
http://www.velenje.si/615?newsId=6063

Novice dneva
18.05.2012
Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem

Na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/Priložnosti/Javne objave) ter na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje)  smo objavili Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Obvestilo o objavi razpisa je bilo objavljeno tudi v tedniku Naš čas.

Vsi, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, lahko vloge dvignejo v avli Mestne občine Velenje, in sicer:
• v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure,
• v sredo od 8. do 17. ure in
• v petek od 8. do 13. ure.

Vloga je dostopna tudi na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/ Priložnosti/Javne objave).
 
Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi bomo sprejemali v glavni pisarni Mestne občine Velenje (klet, soba št. 10) do vključno 29. junija 2012, in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8. in 15. uro, ob sredah med 8. in 17. uro ter ob petkih med 8. in 13. uro.
 
Vse informacije lahko prosilci dobijo po telefonu (na številkah 8961 673 in 8961 674) ali osebno v Uradu za razvoj in investicije Mestne občine Velenje (4. nadstropje), in sicer:
• v ponedeljek med 12. in 15. uro,
• v sredo med 12. in 17. uro ter
• v petek med 10. in 13. uro.

http://www.velenje.si/983?newsId=6071

Ogled centra gozdne pedagogike v Füssnu v Nemčiji
V torek 15. maja 2012 je v okviru projekta Povabilo v gozd in v organizaciji občine Kamnik, potekal ogled Centra gozdne pedagogike v Fussnu (Ziegelweis) v Nemčiji. Sofinancer projekta »Omrežje alpskih občin« nam je ob odobritvi projekta postavil tudi pogoj, da si ogledamo en primer centra gozdne pedagogike v tujini (v eni od držav alpskega loka). V Nemčiji ima gozdna pedagogika že dolgo tradicijo in je močno vpeta v sistem vzgoje in izobraževanja, zato smo izbrali center v Nemčiji.

Ekskurzije se je udeležilo 42 vzgojiteljic, učiteljic, gozdarjev in gozdnih pedagogov iz vseh sodelujočih občin (Kamnik, Bohinj, Bovec, Kranjska gora) in tudi iz vrtcev in šol, ki so vključene v inovacijski projekt na Zavodu RS za šolstvo (vrtec Vrhnika, Šmartno pri Litiji, Šentvid). Z nami je bil tudi Borut Debevec iz Zavoda za gozdove RS (ki dela na vzpostavitvi slovenske mreže gozdne pedagogike) in Anamarija Jere, direktorica Cipra Slovenija.

V Nemčiji nas je sprejel dr. Dirk Schmechel, direktor sektorja za gozdno pedagogiko iz pristojnega ministrstva in certificirana gozdna pedagoga dr. Berchtold in dr. Limmer. Center v Ziegelweisu je ena od najpomembnejših institucij na področju okoljske vzgoje in izobraževanja v Nemčiji. Imajo urejene in označene poti; »obrežno gozdno pot«, »pot gorski gozd«, »dolina čutov« in lesen paviljon. Zanimanje za center je zelo veliko, saj ga letno obišče okoli 80.000 obiskovalcev (šole, vrtci, turisti). Praktično smo preizkusili kako zgleda dan v njihovem centru in bili tudi poučeni o njihovih metodah, načinu dela in sistemskih rešitvah.

Pedagoški delavci bodo nekatere nove ideje lahko uporabili pri svojem delu. V Sloveniji se mreža gozdne pedagogike šele vzpostavlja, vendar naši učitelji in vzgojitelji že veliko delajo v naravi. Poleg samega ogleda centra je bila ekskurzija koristna tudi zaradi izmenjave informacij, izkušenj, vzpostavljanja kontaktov med vsemi, ki delajo na tem področju.

Besedilo in fotografije: Barbara Strajnar
http://www.kamnik.si/novice/Ogled-centra-gozdne-pedagogike-v-Fussnu-v-Nemciji-17-05-2012

DIALEKTA – 3. Festival slovenske narečne književnosti

Danes se je v Murski Soboti začela DIALEKTA 2012 –  tretji festival narečne književnosti, ki ga v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 prireja Založba Franc- Franc. Osrednji dogodki festivala  bodo potekali v Murski Soboti med 17. in 19. majem, uradna otvoritev pa se je zgodila danes ob 10. uri v salonu Murska Republika. Udeležence festivala je pozdravil tudi župan Anton Štihec, ki je čestital organizatorjem za neumorno delo na področju spodbujanja kulturne ustvarjalnosti v narečnem jeziku. Poudaril je, da smo zaradi številnih narečij v sicer majhnem slovenskem prostoru bogatejši. Vsem udeležencem je zaželel prijetno bivanje v Murski Soboti in izrazil željo, da se festivala z vsemi raznolikimi dogodki in prireditvami v čim večjem številu udeležijo tudi občanke in občani Mestne občine Murska Sobota.
http://www.murska-sobota.si/novice/dialekta-%E2%80%93-3-festival-slovenske-nare%C4%8Dne-knji%C5%BEevnosti
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Projekt JEM LOKALNO - uvajanje eko, lokalne in zdrave
« Odgovori #37 : Svibanj 21, 2012, 12:19:07 prijepodne »
naročila male vrednosti
21.03.2012 POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV OBČINE V LETU 2012
10.05.2011 POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA OBNOVO STREHE DVORANE PRVE SLOVENSKE VLADE
20.12.2010 Podaljšanje roka za oddajo ponudb za dobavo pisarniškega materiala v letu 2011
več ...
http://www.ajdovscina.si/

27 Uradni list RS, št. 27/2012
z dne 13. 4. 2012
1133. Sklep o uskladitvi cene storitev »Pomoč družini na domu« za leto 2012, Stran 2350.

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A in 40/11 – ZSVarPre-A) Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 36/02, 107/02, 3/04, 84/04, 84/05, 121/05 in 87/06), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11 in 104/11) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 14. redni seji dne 26. 3. 2012 sprejel
 
S K L E P
o uskladitvi cene storitev »Pomoč družini na domu« za leto 2012
 

1. Cena storitve »Pomoč družini na domu« znaša 18,87 EUR na uro.

2. Subvencija cene storitve »Pomoč na domu« iz proračunskih sredstev Občine Brežice znaša 62,80 % cene storitve oziroma 12,53 EUR na uro.
 
3. Cena storitve »Pomoč družini na domu« za uporabnika znaša 6,34 EUR na uro.

4. Z dnem pričetka veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o uskladitvi cene za storitev »Pomoč na domu« za leto 2011.
 
5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
 
Št. 410-7/2012
 
Brežice, dne 12. marca 2012
 
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=108166&part=&highlight=

http://www.brezice.si/uradne_objave/2012051514175371/

Najboljši cviček raste v brežiški občini

V petek, 11. maja 2012, je v Novem mestu na Glavnem trgu potekalo kronanje kralja cvička – letos je ta laskavi naziv, ki pomeni najvišje ocenjeni cviček, pripadel Francu Tomšetu iz občine Brežice (Turistična kmetija Pri Martinovih iz Globočic). Kronanja kralja cvička se je udeležil tudi župan Občine Brežice Ivan Molan, ki ima v občini letos kar dve veličanstvi – Vinsko kraljico Slovenije 2012 Martino Baškovič in kralja cvička Franca Tomšeta.

Franca Tomšeta so poleg družine spremljali tudi člani njegovega Društva vinogradnikov Cerklje ob Krki. Krono je novemu kralju cvička predal dosedanji kralj Anton Unetič. Da je najbolje ocenjeni cviček prišel iz turistične kmetije Pri Martinovih ni presenečenje, saj ta vinogradniška in ekološka kmetija že vrsto let gradi na kakovosti domačih pridelkov in izdelkov.
 
V sklopu prireditve 40. tedna cvička je potekalo tudi imenovanje ambasadorja cvička - to je postal Jože Frelih iz Šentruperta.
http://www.brezice.si/objave/sporocila_za_javnost/2012051408041644/

Projekt JEM LOKALNO - uvajanje eko, lokalne in zdrave hrane v osnovne šole in vrtce

Projekt JEM LOKALNO - ČLANEK (PDF)
http://www.gor-radgona.si/mma_bin.php?id=20120411143605

Projekt JEM LOKALNO
 
Otroci so naše največje bogastvo, zato jim želimo omogočiti zdravo rast in kakovosten razvoj.
 
Lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano v javnih institucijah je ideja, ki že nekaj časa odmeva v našem prostoru, toda še nihče se izvedbe ni lotil resno in celovito. Zato sta PORA, razvojna agencija Gornja Radgona in Občina Gornja Radgona idejo razvila ter pripravila projekt »Jem lokalno«. Prijavitelj Občina Gornja Radgona je s tem pridobila finančna sredstva iz programa LEADER, LAS Prlekija za leto 2011.
 
Projekt »Jem lokalno« celovito rešuje problem zdravega prehranjevanja. »Jem lokalno« pomeni jem zdravo hrano, jem ekološko pridelano hrano, jem pravilno pripravljeno hrano. Osveščanje in vzgoja se začne že pri najmlajših.
 
Z organizacijo strokovnih usposabljanj ter s prenosom dobrih praks zagotavljamo podporo ekološkemu kmetovanju, dopolnilnim in drugim dejavnostim na kmetijah ter razvijamo mrežo lokalne oskrbe s hrano, ki bo kot modelni vzorec pripomogla k razvoju in promociji lokalne oskrbe z zdravo hrano na drugih območjih, kar je eden od strateških ciljev države.
 
Ciljna skupina so predšolski otroci, ki obiskujejo vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, učenci Osnovne šole Gornja Radgona in Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka, njihovi starši, učitelji, kuharsko osebje in vodje prehrane. Projekt hkrati namenja posebno pozornost tudi eko in lokalnim pridelovalcem hrane, kot potencialnim dobaviteljem hrane, pri čemer se posredno spodbuja uvajanje okolju prijazne kmetijske prakse.
 
Cilji projekta usposobljeno vodstvo prehrane za zdravo pripravo jedilnikov v zavodih, dvig konkurenčnosti enot kmetijskih gospodarstev na specializiranih trgih (šole, vrtci), višja kvaliteta produktov, promocija ekološko in lokalno pridelane hrane na našem območju in širše.
 
Aktivnosti v našem projektu so številne, med drugim tudi izvedba skupnega zelenega javnega naročila na področju dobave živil za tri občinske javne institucije, delavnice za kuharsko osebje in vodje prehrane, delavnice za starše in kreativne interaktivne delavnice za otroke. Projekt bo trajal dve leti, zaključek bo v letu 2013.
 
Občanke in občane vljudno vabimo, da se udeležite ene izmed delavnic, ki bodo namenjene staršem, tudi babicam in dedkom, ter prispevate svoje znanje, saj s tem oplemenitite tudi naše znanje.
 
Informacije o projektu so vam na voljo v javnem zavodu PORA Gornja Radgona (info@pora-gr.si), na spletni strani zavoda (www.pora-gr.si/projekti.asp) in na spletni strani Občine Gornja Radgona (www.gor-radgona.si).
 
http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2012041114380845/
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; „KAJ NAREDITI, DA OVCO OHRANIMO IN VRNEMO NA PAŠNIKE“
« Odgovori #38 : Svibanj 21, 2012, 12:21:17 prijepodne »
Nov Tržni red za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Idrija
Sporočamo občanom in prodajalcem, da z dnem 15.5.2012 prične veljati novi Tržni red za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Idrija.
Tržni red je pripravil upravljavec t.j. Komunala d.o.o. Idrija na podlagi Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Idrija, ki ga je konec lanskega leta sprejel Občinski svet Občine Idrija.
Prodaja blaga se bo lahko izvajala samo na za to posebej označenih prodajnih mestih v Idriji in Spodnji Idriji in sicer s premičnih stojnic, ki jih postavi upravljavec, ter iz potujočih prodajal (vozil).
Prodajalci morajo pred prvo prodajo blaga na Občini Idrija pridobiti Odločbo oz. Soglasje za prodajo, nato pa s Komunalo d.o.o. Idrija skleniti pogodbo o rezervaciji oz. zakupu prodajnega mesta.
http://www.idrija.si/novice-obvestila-arhiv/2338-nov-trzni-red-za-prodajo-blaga-zunaj-prodajaln-na-obmocju-obcine-idrija.html

Občina Krško med razvojno najbolj prodornimi slovenskimi občinami

Indeks Zlati kamen izmeril uspešen in uravnotežen razvoj
 V Kongresnem centru Brdo so včeraj na podelitvi nagrade Zlati kamen, razglasili razvojno najbolj prodorne slovenske občine za leto 2012. Mednje se je uvrstila tudi Občina Krško, kjer smo z veseljem sprejeli potrditev, da so razvojni prijemi in projekti naše občine prepoznani tudi s strani neodvisnih strokovnjakov. In zakaj »Zlati kamen«? Ker se vsak velik projekt odpre in podpre s temeljnim kamnom.
 V ožji izbor za nagrado Zlati kamen se je v prvo dvanajsterico med 210-imi ocenjevanimi slovenskimi občinami uvrstila tudi Občina Krško. Po besedah člana programskega sveta mag. Roberta Muleja je zasedla visoko sedmo mesto, medtem, ko je zmagala občina Idrija, ki se je iz nekdaj povsem rudarskega mesta razvila v sodobno industrijsko družbo.
 Strokovni svet Zlatega kamna, sestavljalo ga je deset strokovnjakov s treh slovenskih univerz, Statističnega urada RS in podjetij; je v obrazložitvi zapisal, da je Krško občina, ki je lahko zgled po jasni in prepričljivi usmeritvi. Njen razvoj je uravnotežen, občinska strategija pa zdravorazumska in trdna. Primerjava med občinami je bila opravljena s pomočjo posebej razvite analitike. Kazalniki primerjave so zajeli analizo občinskih proračunov, pregled stanja gospodarstva v občini, statistične podatke o demografskih gibanjih, turizmu, trgu dela, okolju, življenjskemu standardu in številnih drugih področij, ki osvetljujejo kakovost nekega lokalnega okolja.
 Občina Krško včerajšnjo uvrstitev z veseljem priključuje tudi nedavnemu uspehu, ko se je na natečaju Najbolj zelene občine leta 2011 uvrstila na tretje mesto. Še pred tem pa bila razglašena za najbolj učinkovito slovensko energetsko občino.  Veseli nas, da vsa ta uspešna ocenjevanja kažejo, da smo viden napredek uspeli zagotoviti na različnih področjih; tako na ekonomsko-gospodarskem kot na okoljskem, je ob včerajšnji uvrstitvi povedala direktorica občinske uprave Občine Krško Melita Čopar.
 Letošnja konferenca Zlati kamen, šesti dnevi občin in srečanje županov, je bila v znamenju predstavitve primerov dobrih praks, izmenjave izkušenj med lokalnimi skupnostmi s ciljem zagotoviti dvig kakovosti življenja. Iz Krškega so se je poleg direktorice udeležili tudi podžupanja v začasnem opravljanju funkcije županje Ana Somrak s svojimi sodelavci. Na konferenci pa je občina Krško zanimivosti svojega življenjskega okolja predstavila tudi s pomočjo Turistično informacijskega centra, ki je obiskovalce gostil na za to organizirani promocijski stojnici.
http://www.krsko.si/1514/obcina-krsko-med-razvojno-najbolj-prodornimi-slovenskimi-obcinami

„KAJ NAREDITI, DA OVCO OHRANIMO IN VRNEMO NA PAŠNIKE“

V okviru projekta APRO so pivški ovčjerejci vabljeni na dvodnevno delavnico
„KAJ NAREDITI, DA OVCO OHRANIMO IN VRNEMO NA PAŠNIKE“

Datum: 18. in 19 .maj 2012

Kraj : Gornja Bitnja, ekološka kmetija in sirarna TURN, Irena in Franjo Penko


Predviden PROGRAM:

Petek, 18.5.
9:00 Prihod in registracija udeležencev
9:30 Pozdravni nagovori: Jože Vončina, KGZS Zavod GO, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje predstavnik občine Ilirska Bistrica Gordan Šubara, AZRRI, vodja projekta APRO-kratka predstavitev  projekta

1. sklop Drobnica na paši-zdravstveni in tehnološki vidiki reje
10:00 1. referat Paraziti pri pašnih živalih, Andrej Škibin, dr.vet.med.,Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
10:30 2. referat Reprodukcijske posebnosti pri avtohtonih pasmah, prof. dr. Nina Čebulj – Kadunc, dr.vet.med.,Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
11:00 3. referat Pregled in ocena plemenskih ovnov, prof.dr. Marjan Kosec, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
11:30 4. referat Bolesti istarske ovce u Istri doc.dr.sc. Antun Kostelić, dr.vet.med., Agronomski fakultet Zagreb

12:00 Odmor za prigrizek in poskušino tipičnih lokalnih proizvodov

2. sklop Okrogla miza »Mleko in meso drobnice s pašnikov Istre in krasa v shemah kakovosti«
12:30 Uvodni referat Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov v Sloveniji,  Darja Zadnik, specialistka za razvoj podeželja, KGZS – Zavod GO
Razprava - predstavljene bodo izkušnje slovenskih in hrvaških proizvajalcev na tem področju in podani predlogi za uspešnejše delo, moderator Miran Sotlar, specialist za kmetijsko ekonomiko, KGZS – Zavod GO

14:30 Kosilo in ogled kmetije

15:30 Predstavitev učinkovitih načinov varovanja drobnice pred napadi volkovi in prvi rezultati projekta SloWolf, I. Kavčič, univ. dipl. mikr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

15:45 Pastirski psi- varuhi črede, M. Emeršič in K. Zahariaš, Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije

16:15 Zaključek delavnice


Sobota, 19.5.

10:00 Ovčereja nekoč in danes
Voden ogled kmetije, sirarne in črne kuhinje, Irena Penko
Prikaz striženja ovc, Andrej Škibin,
Predelava volne, Kmetijski krožek OŠ Dragotin Kette in OŠ Podgora Kuteževo, mentorica
Tamara Urbančič
Predstavitev filcanja in izdelkov iz filca, Ester Komar
Mojca Vojska in njen kraški ovčar
Degustacija proizvodov iz mleka in mesa drobnice

Predstavitev že izvedenih projektov in projektov v teku, povezanih z biotsko raznolikostjo- tiskani materiali in informacije.

Zaradi omejenega števila mest za strokovni posvet v petek, 18.05. vas prosimo za potrditev udeležbe na delavnici do srede, 16. 5. 2012 po elektronski pošti (darja.zadnik@go.kgzs.si) ali na tel. št. 05/7 200 430.
http://www.pivka.si/povezava.aspx?id=1113&pid=3410
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Pozitiven odziv na ugašanje javne razsvetljave
« Odgovori #39 : Svibanj 21, 2012, 12:24:33 prijepodne »
Pozitiven odziv na ugašanje javne razsvetljave

Občinski svet Občine Radenci je sprejel sklep o ugašanju javne razsvetljave. Prišlo pa je pismo v katerem je zahvala svetnikom in ga objavljamo v celoti v priponki .
 Lahko samo upamo, da bo vedno več ljudi razmišljalo tako kot pisec tega pisma.

Temno nebo Slovenije: www.temnonebo.org
Wikipedia o melatoninu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Melatonin
•Več v pripetem pismu | pdf | http://radenci.si/doc_pdf_2012/pismo_temnonebo.pdf

http://www.radenci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=377&Itemid=1

Javni razpis o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Sevnica v letu 2012 - besedilo razpisa:
 •obrazec A - promocija izdelkov in storitev
 •obrazec B - odpiranje novih delovnih mest
 •obrazec C - naložbe
 
Javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica za leto 2012:
 •prijavni obrazci
 •vzorec pogodbe
http://www.obcina-sevnica.si/informacije/obcinski-razpisi#mcn

Rjavi medved na območju občine Sevnica - odgovor ARSO
http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/obvestila/rjavi_medved%20na_obmocju%20obcine_Sevnica_odgovor_arso.pdf

Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj
Datum: 26.04.2012
Vir: Občina Šempeter Vrtojba
Rubrika: Razpis

Občina Šempeter-Vrtojba objavlja Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj.

 Javni razpis
http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=2012042515241721
 Razpisna dokumentacija
http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=2012042515244010

http://www.sempeter-vrtojba.si/?vie=gds&id=2012042512195413

Podpis Pogodbe o dotaciji sofinanciranja med vodilnim partnerjem in Organom upravljanja za projekt Futurelights – Javna razsvetljava prihodnosti

Datum: 17.04.2012
Vir: Občina Šempeter Vrtojba
Rubrika: Projekt

Trst, 17. april 2012 – Danes sta v Trstu župan Občine Šempeter-Vrtojba, mag. Milan Turk, in odgovorna oseba Organa upravljanja, Laura Comelli, podpisala Pogodbo o dotaciji sofinanciranja med vodilnim partnerjem in Organom upravljanja za projekt FUTURELIGHTS v skupni vrednosti 1.157.000,00 eur.
Organ upravljanja deluje v okviru Glavne direkcije za mednarodne in evropske odnose Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (Regione Friuli Venezia Giulia – DCRICAL, Servizio Rapporti Comunitari ed Integrazione europea).

Spomnimo: Projekt FUTURELIGHTS – Javna razsvetljava prihodnosti je v izvajanju in traja 36 mesecev. Partnerji (Občina Šempeter-Vrtojba (vodilni partner), Občina Tolmin, Temno nebo Slovenije, APE - Agenzia Provinciale per l’ Energia di Udine, Goriška provinca, Občina Doberdob in Občina Portomaggiore) bodo s tem projektom vzpostavili pogoje za trajnostno javno razsvetljavo na čezmejnem območju, s pilotnimi primeri pa bodo neposredno zmanjšali svetlobno onesnaževanje ter tako prispevali k ohranjanju ekosistema.

V okviru projekta FUTURELIGHTS – Javna razsvetljava prihodnosti bosta izdelana kataster javne razsvetljave v skladu s skupno metodologijo ter postavljenimi kazalniki učinkovitosti javne razsvetljave ter analiza stanja javne razsvetljave in svetlobne onesnaženosti območja. Oba produkta bosta uporabna tudi po zaključku projekta, saj bosta namenjena lastnikom in upravljavcem javne razsvetljave.

Izdelana analiza stanja tehnologije in inovativnih pristopov na področju javne razsvetljave v globalnem merilu bo vsem zainteresiranim ponujala nabor dobrih praks ter inovativnih pristopov iz področja javne razsvetljave ter tako omogočala načrtovanje in postavitev javne razsvetljave v skladu z najsodobnejšo tehnologijo. Skupna strategija reševanja problematike z najprimernejšimi modeli in z izdelanim akcijskim načrtom preureditve javne razsvetljave v skladu z zakonodajo bo vzpostavila trajne pogoje in smernice za skupno trajnostno planiranje javne razsvetljave na čezmejnem območju ter prispevala k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja in zmanjšanju porabe energije.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. / Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
http://www.sempeter-vrtojba.si/?vie=gds&id=2012041720233926

15.05.2012
Včeraj svečano odprli sončne elektrarne na strešnih površinah podjetja Knauf Insulation
V Škofji Loki, na strešnih površinah podjetja Knauf Insulation, so včeraj svečano odprli sončne elektrarne v skupni moči 886 kilovatov, na površini več kot 10000 kvadratnih metrih. Trak so prerezali direktor podjetja Knauf Insulation dr. Saša Bavec, župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe ter direktor prodaje skupine BISOL Group, Marko Burnik. Slednji je o novi pridobitvi in njenih prednostih povedal : (posnetek: Marko Burnik)
 
Podjetje Knauf Insulation želi s svojimi izdelki prispevati k bolj učinkoviti rabi energije in s tem k manjši obremenitvi okolja. Da bi bili v tem še bolj učinkoviti so se tako povezali s podobno mislečimi podjetji, eno izmed glavnih vodil podjetja pa ostaja trajnostni razvoj. Dr. Saša Bavec, direktor podjetja Knauf Insulation (posnetek: Saša Bavec)
 
Podjetje se je aktivno vključilo tudi v projekt Loško je ekološko, v letošnjem letu so skupaj z občino Škofja Loka pričeli tudi s postopno obnovo ovoja stavb nekaterih škofjeloških osnovnih šol. Poleg tega, kot pravi župan mag. Miha Ješe, sončne elektrarne spadajo v lokalni energetskega koncept Občine Škofja Loka. (posnetek: župan mag. Miha Ješe)
http://www.skofjaloka.si/default.aspx?Tip=3651223&KeyID=14639&Naslov=3651223
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 6973
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg:KAJ KAJzeratum; Brezplačna delavnica: PRIPRAVA PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV
« Odgovori #40 : Svibanj 21, 2012, 12:28:24 prijepodne »
Vabilo k sodelovanju - podeželska tržnica ob praznovanju občinskega praznika

V soboto, 2.6.2012 se bo na stopnicah med Delavskim domom in Mladinskim centrom Trbovlje odvijala tržnica "Podeželje" (v okviru prvojunijskega praznovanja).
 
Pričetek dogodka bo ob 8. uri in bo trajal do 12. ure. Vse interesirane, ki bi želeli predstaviti svoje domače izdelke, naprošamo, da nam svojo udeležbo javite na tic.trbovlje@mct.si ali na tel.št.: 03/56 12 885, najkasneje do srede, 30. maja.
http://www.trbovlje.si/vabilo-k-sodelovanju-podezelska-trznica-ob-praznovanju-obcinskega-praznika/473

Boj za odpadke se nadaljuje
Če bo minister Bogovič predlagal gradnjo regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Novi Gorici in ne v Logatcu naj bi se občine z Notranjske obrnile proti Ljubljani.
A kot pravi vrhniški župan Stojan Jakin zadeva ni preprosta: ˝V primeru da bi bil Cero Nik narejen, bi bile občine Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer soustanovitelj tega podjetja. To pomeni, da bi bilo to javno podjetje v lasti občin in na podlagi obstoječe zakonodaje bi lahko z odlokom podelili izvajanje te službe temu podjetju. Če pa zadeva ne bo takšna bomo prisiljeni iskati koncesionarja.˝ Jakin dodaja, da je gradnja le enega tovrstnega centra sicer smiselna: ˝Ugotavljamo, da bodo taki majhni ceroji predragi, zato gremo v manjše število, “ a kot pravi vrhniški župan je za zmedo kriva predvsem država, ki te dejavnosti ni preložila na lastna pleča: ˝Tu je kriva država, kljub temu, da smo opozarjali, da bi te dejavnosti morale preiti na državni nivo s, ne vem s čigavim interesom, zagovarjali te medobčinske dogovore in ko so bili doseženi, so rekli, to pa ni najboljša rešitev, ˝ zaključi Jakin.
http://www.vrhnika.si/?m=news&id=11414

Energetsko svetovanje za občane
 
Svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomemben vir informacij vsem lastnikom hiš in stanovanj. Nekaterim za zmanjšanje stroškov ogrevanja, drugim za izboljšanje kakovosti bivanja, tretjim za razmislek o ukrepih v učinkovito rabo energije ali za prehod na obnovljive vire. S spremembo bivalnih navad, izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnih sistemov in večjo rabo obnovljivih virov energije zmanjšate stroške za energijo in izboljšate bivalne razmere, pa tudi pripomorete k varovanju okolja.

Stroški ogrevanja so iz leta v leto višji, podobno tudi stroški elektrike, tople vode… Že sedaj dosegajo skupni letni stroški v marsikateri družini šest mesečnih plač. Ko pogledam slovenska gospodinjstva skozi definicijo energetske revščine, se zgrozim. Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji 650.000 gospodinjstev, ki skupaj porabijo 49.000 TJ energije. Ta številka ne pove kaj dosti, ko pa jo prevedem na povprečni izdatek za energijo na posamezno gospodinjstvo, izračunam povprečni letni strošek za energetsko oskrbo gospodinjstev skoraj 3.000 €. Gospodinjstva s povprečnimi dohodki so torej uvrščena med energetsko revna, saj porabijo prevelik del svojih dohodkov za osnovne energetske potrebe. Energetska revščina pomeni, da so stroški primernega ogrevanja stanovanjskih prostorov in raba drugih bistvenih energetskih storitev tako veliki, da povzročajo uporabnikom težavo ali nepremostljivo oviro. Če pa k stroškom energije prištejem še gorivo za avto, od letne plače ne ostane kaj dosti.

Kako stopiti iz energetske revščine, ki je posledica nizkih dohodkov, visokih cen energije in slabe energijske učinkovitosti? Osebni dohodki se še nekaj let ne bodo dvignili, cene energije pa bodo naraščale. Da ne zabredete še globlje v bedo energetske revščine, je potrebno odločno zmanjšati rabo energije in izboljšati energijsko učinkovitost stanovanj. To lahko dosežete s spremembo bivalnih navad in z ukrepi v povečanje energijske učinkovitosti, nasvete pa dobite v energetsko svetovalni mreži ENSVET.

ENSVET je zgledni primer partnerstva države in občine za koristi občanov. Projekt poteka že 20 let, vanj je vključenih že 35 občin, kmalu pa se mu bo pridružila tudi Občina Vrhnika. Svetovanje je strokovno, nevtralno in brezplačno! Marsikdo od vas ga že pozna, obiskal je že sosednjo svetovalno pisarno, slišal predavanja, prebral članke ali srečal energetske svetovalce na radiu, TV ali internetu. Nasveti o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bodo v pomoč: kako zboljšati bivalne pogoje, pravilno in učinkovito obnavljati hišo ali stanovanje, kako načrtovati novogradnjo...
 Za nasvet ni nikoli prepozno. Celovito svetujemo tistemu, ki načrtuje novogradnjo ali obnovo. Tudi če vas pestijo problemi rabe energije ali bivalnega udobja v obstoječi stavbi, vam svetujemo za povečanje učinkovitosti in izboljšanje bivanja.
Brezplačne neodvisne strokovne nasvete o energijski sanaciji in povečanju energijske učinkovitosti stavbe poiščite v energetsko svetovalni pisarni Ensvet na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe ali na spletni strani www.ensvet.si. V energetsko svetovalni pisarni vas bomo tudi informirali o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Eko sklad nudi občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne bo vsako sredo od 16:00 do 20:00, prijave za svetovanje sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/7555-419 pri ga. Marjanci Tomažin. Pisarna bo začela delovati dne 13. 6. 2012, ko bomo na Vrhniki v Mali dvorani Cankarjevega doma organizirali prireditev ob otvoritvi izpostave energetsko svetovalne pisarne na Vrhniki.
 Program poteka dogodka na ta dan:
 Pozdravni govor: župan Vrhnike g. Stojan Jakin
Energijsko učinkovite stavbe: mag. Miha Praznik, vodja projekta ENSVET
 Pogosta vprašanja za energetske svetovalce: Matjaž Valenčič, vodja ESP LJ
 Kratki informativni filmi s področja učinkovite rabe energije, Come2com in CleanDrive: mag. Miha Tomšič, GI ZRMK
 Prireditev bo spremljala razstava panojev s tematiko o učinkoviti rabi energije, celoviti obnovi stavb, menjavi oken, izbiro energenta, obnovljivi rabi energije, samogradnjo sprejemnikov sončne energije in podobnimi aktualnimi strokovnimi vsebinami.
 
Vljudno vabljeni ! Matjaž Valenčič, energetski svetovalec ENSVET
http://www.vrhnika.si/?m=not&a=show&id=316

Brezplačna delavnica: PRIPRAVA PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV

Stičišče NVO osrednje Slovenije vabi na brezplačno delavnico za društva, zasebne zavode in ustanove
 
PRIPRAVA PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV
 torek, 22. 5. 2012, ob 17. uri
 večnamenski prostor v OŠ Log – Dragomer, Šolska ul. 1, 1351 Brezovica
 
Izobraževalna delavnica je namenjena vsem nevladnim organizacijam, ki se ukvarjate s pripravo prireditev (obstoječi in bodoči organizatorji), da se seznanite s postopki prijave prireditev in pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj za njihovo izvedbo. Poleg splošnih okvirov se boste seznanili z obrazci za prijavo prireditev, navodili za njihovo izpolnjevanje, dolžnostmi in obveznostmi, ki jih imate kot organizatorji prireditev, dovolj časa pa bo namenjenega tudi vašim konkretnim vprašanjem.
 Na izobraževanju bodo sodelovali predstavniki:
  Občine Log - Dragomer
  Upravne enote Vrhnika
  Policijske postaje Vrhnika
  SAZAS-a
 
PRIJAVA NA DELAVNICO: E-prijave sprejemamo do zasedenosti mest preko spletne strani www.srce-me-povezuje.si. Prijava na delavnico je obvezna, zaradi omejenega števila mest pohitite s prijavo. Delavnica je brezplačna za vse predstavnike nevladnih organizacij (društva, zasebni zavodi, ustanove) iz Osrednjeslovenske regije. Za več informacij pokličite na 040 786 939 ali pišite na barbara@srce-me-povezuje.si.
 
Vljudno vabljeni!
 
Stičišče NVO osrednje Slovenije delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga
http://www.vrhnika.si/?m=not&a=show&id=317
wwwg tablice

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #41 : Svibanj 26, 2012, 01:08:38 prijepodne »
pet, 25.05.2012

MIZKŠ poziva šole, naj ne slavijo Tita

Ministrstvo za izobraževanje je poslalo okrožnico, ki jo objavljamo, da je poveličevanje komunističnega režima protiustavno.

Ministrstvo je opozorilo na odločbo ustavnega sodišča, ko je to presojalo, ali je poimenovanje ulice po Titu ustavno.

V njej je sodišče zapisalo, da je Tito simbol totalitarnega režima in da je oblastno poveličevanje tega s poimenovanjem ceste po njegovem voditelju protiustavno. In poveličevanje režima je po mnenju ministrstva, kot so zapisali v okrožnici, »še zlasti nedopustno v šoli, ki mora otroke vzgajati v duhu ustave, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin«.


Tina Kristan, notranja politika


Ljubljana – Superministrstvo je vrtcem in šolam poslalo okrožnico, v kateri ravnatelje naprošajo, naj dosledno spoštujejo ustavne vrednote. Tako so se odločili, ker se je na internem vabilu za sindikalni letni zbor ene od osnovnih šol znašel Tito.

Predstavnica sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je vabilo za letni zbor članov občinskega odbora osnovne šole Mladika na Ptuju, ki naj bi se sicer zgodi danes, na dan mladosti, napisala že prejšnji petek. V njem se je le spominjala »čudovitih dni« v času Tita in Jugoslavije ter člane povabila, da se Mladikinega dneva mladosti, kot je poimenovala njihov letni zbor, udeležijo s kapicami, rdečimi ruticami, belimi srajcami, modrimi plisirkami ali hlačami.

»To je bil nedolžen hec le ene od 850 šol oziroma zavodov, ki so vključene v Sviz; v ozadju ni nobene zarote in to ni bil poskus tajne revolucije«, v šali pojasnjuje glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. A sinidkalistka je, kot dodaja, »že dva dni popolnoma travmatizirana«, saj ni pričakovala takšnih reakcij, zato je zbor že odpovedala, kar »jaz sicer obžalujem«.

Zaradi »tega heca« je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poslalo okrožnico, s katero je ravnatelje vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter zavodom za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami opozorilo na odločbo ustavnega sodišča, ko je to presojalo, ali je poimenovanje ulice po Titu ustavno.

V njej je sodišče zapisalo, da je Tito simbol totalitarnega režima in da je oblastno poveličevanje tega s poimenovanjem ceste po njegovem voditelju protiustavno. In poveličevanje režima je po mnenju ministrstva, kot so zapisali v okrožnici, »še zlasti nedopustno v šoli, ki mora otroke vzgajati v duhu ustave, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin«.

»Gre za popolnoma iracionalen odziv ministrstva«, pa je oster Štrukelj, ki dodaja, da ta »kaže na neko zadrtost in neprikrito željo, da bi poskusili iz tega narediti dramo. So naredili ne iz muhe slona, ampak dobesedno so poskušali izkoristiti nič zato, da bi si naslikali sovražnika, ki ga ni več, ki je samo še v njihovih glavah«.

 
http://www.delo.si/novice/politika/mizks-poziva-sole-naj-ne-slavijo-tita.html

Vide(l)o:
Tovariš Tito v Kamniku kritično o županu Jankoviću, 01:13

Tovariš Tito v Kamniku kritično o županu Jankoviću Small | Large

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #42 : Svibanj 26, 2012, 01:10:02 prijepodne »

PETEK 25.05.2012

"Ministrstvo želi ustvariti sovražnika, ki je samo še v njihovih glavah"

Ministrstvo pozvalo ravnatelje, naj ne slavijo Titovega režima


Ljubljana - Ministrstvo za izobraževanje je vrtcem in šolam poslalo okrožnico, v kateri jih ob napovedih praznovanj nekdanjega Dneva mladosti pozivajo k spoštovanju ustave.

Pozvalo jih je tudi, naj zagotovijo dosledno spoštovanje ustavnih vrednot. Pri tem pa opozarjajo, da je vsako poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno.

Odziv na napoved Sviza o pripravi letnega zbora članov

V okrožnici, pod katero se je podpisal v. d. generalnega direktorja direktorata za šolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol, se ministrstvo odziva na napovedi, da naj bi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v enem izmed krajev v Sloveniji danes pripravil letni zbor članov, ki ga bodo krasili Titova štafeta mladosti, spomini na pokojno državo Jugoslavijo, spomini na dobre stare čase in Tita.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport opozarja na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to odpravilo odlok o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, saj je ugotovilo, da je bil Josip Broz Tito simbol totalitarnega režima, vsako poveličevanje režima pa da je mogoče razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu in je zato neustavno.

Šole opozarjajo, da so zavezane k spoštovanju ustave


Poveličevanje totalitarnega režima je še zlasti nedopustno v šoli, ki mora otroke vzgajati v duhu ustave, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, je zapisano v okrožnici. Šole zato opozarjajo, da so zavezane k spoštovanju ustave, ravnatelje in ravnateljice pa naprošajo, da zagotovijo dosledno spoštovanje ustavnih vrednot, ki jih v svoji odločbi opredelilo ustavno sodišče.

Ravnatelj Širovnik: V medije so prišle neresnice

Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi lokalni predstavniki Sviza pred osnovno šolo Mladika na Ptuju organizirali prireditev s Titovo štafeto mladosti. A ravnatelj šole Bogomir Širovnik je pojasnil, da so v medije prišle neresnice in da je nekdo vabilo na letni zbor članov lokalnega dela Sviza povezal z elektronskim sporočilom, v katerem se je avtor spominjal dneva mladosti. Pri objavi tega dokumenta gre po njegovih besedah za manipulacijo, tako šola kor sindikat pa razmišljata o pravnih postopkih, s katerimi bi ukrepali zaradi okrnjenega ugleda.

Sviz: Okrožnice ni mogoče resno komentirati

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanost in kulture (Sviz) menijo, da okrožnice ministrstva za izobraževanje glede obeleževanja nekdanjega dneva mladosti "ni mogoče resno komentirati, saj je iz nič poskušala narediti neko sovražno dejanje, pripisati Svizu, da smo zadnji dve leti tajno pripravljali poskus revolucije in vračanje v komunistične čase". Okrožnica je namreč odziv na "nedolžno šalo" enega od nekaj več kot 860 sindikatov Sviza, pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Kot je dejal ob robu sestanka sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine, je šlo le za nedolžno šalo enega od nekaj več kot 860 sindikatov zavoda Sviz, ki ni bil usklajen z nobenim drugim sindikatom.

"Ministrstvo želi ustvariti sovražnika, ki je samo še v njihovih glavah"

Dejstvo, da ministrstvo iz tega naredi dramo, po Štrukljevih besedah govori o "nereflektiranosti ali celo neki nezavedni želji, da bi ustvarili sovražnika, sovraga, hudiča, ki ga ni in je samo še v njihovih glavah". Kot je pojasnil, se okrožnica odziva na vabilo na letno srečanje osnovne šole Mladika na Ptuju. Ker je bilo srečanje napovedano za 25. maj, nekoč dan mladosti, je bila na vabilu slika Josipa Broza Tita in napis, da bodo tako kot včasih na pohode šli od šole do gostilne, je pojasnil Štrukelj.

Po šolah že več let ne obeležujejo dneva mladosti

Kot kaže, je eden od učiteljev, ki so se prijavili na srečanje, vabilo poslal Požareportu. Srečanje, ki je bilo napovedano za danes popoldne, je sicer odpovedano, je dejal. V Združenju osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije pravijo, da po šolah že več let ne obeležujejo nekdanjega dneva mladosti, 25. maja. "Že vrsto let ni tega obeleževanja, tudi v teh časih ne. Nimam nobenega podatka o tem, da bi se to praznovalo," je dejal predsednik združenja Milan Rejc.

Na ustavnem sodišču pa ob navedbah iz okrožnice pojasnjujejo, da se njihova odločba iz leta 2011 nanaša na odlok o poimenovanju ulice po Titu. Ustavno sodišče je odločilo, da je protiustavno oblastno poveličevanje prejšnjega komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima. Drugi vidiki pa niso bili predmet te odločbe.

Dan mladosti, 25. maj, je bil v času nekdanje SFRJ praznik jugoslovanske mladine. Hkrati je bil to dan, ko so praznovali rojstni dan predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Na ta dan so potekale športne prireditve in proslave v šolah, v glavnem mestu SFRJ Beogradu pa je bila tega dne velika prireditev, na kateri je svojo pot po vseh republikah SFRJ zaključila Štafeta mladosti.


http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/05/ministrstvo_poziv_ravnatelji_tito_rezim.aspx


Vide(l)o:
Nekoč je bil Dan mladosti, 04:25

Nekoč je bil Dan mladosti

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #43 : Svibanj 28, 2012, 01:30:55 prijepodne »
Kinodvor. Mestni kino.

Koko in duhovi

zgodba

Film pripoveduje o dečku Koku, ki se z vasi preseli v mesto, kjer spoznava nove prijatelje in doživlja nove zgodbe. Toda ko gre kaj narobe, potrebuje pomoč tistih »starih« z vasi. Stanovanje, v katerega se preselijo Koko in njegova družina, je bilo nekoč last skopuškega Vinceka, čigar smrt je bila skrivnostna. Govori se, da se Vincek prikazuje kot duh. Ali duhovi res obstajajo? Bo Koko s prijatelji razkril skrivnostno smrt? Pri tem sodelujejo še Kokova sestra Marica, pes Car, modri inšpektor Krivić in zaskrbljeni starši. Napeta detektivska zgodba po znanem hrvaškem romanu Ivana Kušana.

portreti junakov

KOKO (Antonio Parač): Rojen na Zelenem Vrhu; v mesto se je preselil v pričakovanju pustolovščin, ki ga tam čakajo. Radoveden je in bister, čeprav ne preveč spreten s tujimi besedami. Ko njegova družina in prijatelji zabredejo v težave, mora pokazati svoj pogum.

ZLATKO (Kristian Bonačić): Resen je in moder, prebral je več knjig, kot jih drugi fantje lahko naštejejo. Včasih je preveč prepričan v svoje znanje. V Koku je našel pravega partnerja za svoje „preiskave“.

MARICA (Nina Mileta): Kokova sestra je zelo razigrana in vesela deklica. Rada si ureja lase, hodi v kino in uči svojega psa različnih trikov. Podobno kot brat je pogumna in bistra, ne boji se upreti najbolj nevarnim sumljivcem.

MIKI (Filip Mayer): Kokov sosed, strokovnjak za papirnata letala, sumljivec nevarnega pogleda. Ni jasno, ali je vreden zaupanja, zato ga fantje izključijo iz svojih načrtov. Na Kokovo žalost je Miki všeč njegovi sestri Marici, ki pusti, da se suka okoli njihove hiše.

BOŽO (Ivan Maltarić): Kokov prijatelj z Zelenega vrha, brezupen nogometaš. Ko situacija postane resna, Koku priskoči na pomoč. Kljub drobni postavi je zelo pogumen in sposoben razvozlati najbolj zapletene uganke.

portret avtorja
„Koko in duhovi“ je celovečerni igrani prvenec zagrebškega režiserja Daniela Kušana, znanega tudi kot avtorja TV serij na hrvaški televiziji. Kušan je diplomiral iz filmske in televizijske režije na zagrebški Akademiji dramskih umetnosti. Dela kot režiser in scenarist pri filmskih in televizijskih projektih.

kritike
"Junaki so prisrčni in prepričljivi ter nosijo film, zgodba se razvija postopoma, tako se mladi junaki lahko predstavijo. Humorja je v filmu precej, avtorjem pa je uspelo najti pravo mejo, ko se šale zdijo smešne otrokom in njihovim staršem."
- Igor Harb, Vikend

dodatne dejavnosti ob filmu
Fantazmagorija - delavnica luči in zvoka. - Vsa mesta na delavnici so zasedena.

Pripravili smo gradivo za učitelje in starše, ki prinaša kup idej za ustvarjanje, igro in učenje ob filmu Koko in duhovi. Avtorica gradiva je Majda Koren.


Koko in duhovi 7+   
Pedagoško gradivo
(16 stranic)
http://www.kinodvor.org/media/koko_in_duhovi_pg.pdf
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3892
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #44 : Lipanj 01, 2012, 11:25:08 poslijepodne »
Gradnik urejevalnika vsebine [40]

Projekt ViBe "Videm-Bednja, delavnice za bodoče aktivnosti"

Splošni cilj projekta je obnoviti nekdanje dobre povezave in odnose sosednjih območij Bednje in Vidma.

 
Z uveljavitvijo državne meje med Hrvaško in Slovenijo so se omenjene povezave prekinile. S ponovnim medsebojnim zbliževanjem v sklopu tega projekta se bodo generirale nove skupne ideje za projekte iz področja gospodarstva, trajnostnega razvoja in društvenih organizacij. V sklopu projekta se bodo odvili sestanki preko 100 predstavnikov iz občine Videm in občine Bednja v dveh delih.
 
Prve delavnice se bodo izvedle 11. in 12. novembra v Vidmu, drugi del pa 2. in 3. decembra v Bednji.
 
Na srečanjih bodo predstavljeni potenciali teh dveh območij, primeri dobrih praks iz EU. Izvedene bodo delavnice, na katerih bodo predstavniki gospodarskega sektorja, društev in lokalne samouprave dveh občin dali ideje za nove skupne projekte. Kot rezultat projekta bodo kreirane najmanj tri projektne ideje, katere bomo kasneje prijavili za sofinanciranje na evropskih razpisih.


Vabilo in program delavnice
http://obcina.videm.si/Dokumenti%20v%20skupni%20rabi/Aktualno/Projekt%20ViBe%202011/Projekt%20ViBe.pdf

Prijavnica
http://obcina.videm.si/Dokumenti%20v%20skupni%20rabi/Aktualno/Projekt%20ViBe%202011/Prijavnica.pdf


Zvir:
http://obcina.videm.si/LETO2011/default.aspx

Citat:
21.05.2012.

CVETLIN - Održana je glazbena manifestacija 5. svibenska noč tera promiče prekgraničnu kulturnu suradnu

Svibenska noč pesmum povezala narod pograničnoga k(r)aja

V programu je nastupilo desetek društv z Bedne, Đurmanca, Lepoglave i Cvetlina ter z slovenske mest Tišine, Rače i Gorne Petrovc


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vinski bratje – Cvetličanka, 03:17
KUD Vinski bratje iz Gederovec, srečanje v Cvetlinu na Hrvaškem.

Vinski bratje - Cvetličanka

http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290


Ljudski godci in pevci "Vinski bratje" z Tišine
http://www.vinskibratje.si/

Vinski bratje - Po našon lejpon prekmurji, 02:16
KUD Vinski bratje iz Gederovec, srečanje v Cvetlinu na Hrvaškem

Vinski bratje - Po našon lejpon prekmurji

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549