Autor Tema: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině  (Posjeta: 39069 )

0 Članova i 1 Gost pregledava ovu temu.

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935


Sârma jě nâjbolša da sě po sedmi pût prekuva
(vésti z POvesti)


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Hrvaško-slovenski spor(razum)

Bo mejni spor rešen do konca leta (2009.)?

Hrvaška premierka Jadranka Kosor pričakuje, da bo reševanje mejnega spora s Slovenijo in prilagajanje njihove zakonodaje evropski končana do konca leta ali z začetkom naslednjega.
Ti. Kr./STA, pet, 21.08.2009
   
Foto:
http://www.delo.si/assets/media/picture/20090804/sz5_pahor_kosor_sre%C4%8Danje.jpg


   
Split - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes izrazila optimizem glede reševanja spora o meji s Slovenijo in odprave slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Izrazila je prepričanje, da "bo celotna zadeva končana do konca leta ali z začetkom naslednjega leta".

"Verjamem, da bomo končno našli rešitev za deblokado pogajanj, a ne morem reči nič bolj konkretnega, saj sva se tako dogovorila s slovenskim premierom Pahorjem. Torej, zdaj je na vrsti tiha diplomacija oziroma iskanje možnega okvira za končni dogovor," je ob obisku na Čiovu dejala Kosorjeva.

Glede svoje napovedi, da "bo celotna zadeva končana do konca leta ali z začetkom naslednjega leta", je Kosorjeva pojasnila, da pri tem misli tudi na delo, ki ga mora Hrvaška opraviti pri prilagajanju svoje zakonodaje evropski, in dodala, da bo to že prihodnji teden na dnevnem redu seje hrvaške vlade.


http://www.delo.si/clanek/86764

*  * * * * * * * * * * *

Kak NADregionâlna geniâlna Regica rešâva hrvacko- slovenski granični spor?
Video:
Kako Regica rješava hrvatsko-slovenski granični spor?
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #1 : Rujan 16, 2009, 12:17:52 prijepodne »


Sârma jě nâjbolša da sě po sedmi pût prekuva
(kajkavskě video-vésti, maker i slovenskě)


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Vseevropski dan spomina, 00:02:43
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/vseevropski-dan-spomina/ava2.42761895/

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Ogenj ogroža Atene, 00:01:24
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/ogenj-ogroza-atene/ava2.42754867/

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Barrichello le dočakal novo zmago, 00:01:23
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/barrichello-le-docakal-novo-zmago/ava2.42762797/

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
20 let 'baltske poti', 00:01:43
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/20-let-baltske-poti/ava2.42755144/

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Zrcalo tedna, 00:13:17
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/zrcalo-tedna-23-8-2009/ava2.42755769/
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Španija javne finance rešuje z višjim DDV
« Odgovori #2 : Rujan 26, 2009, 08:30:44 poslijepodne »
Španija javne finance rešuje z višjim DDV
Poslovni dnevnik - sobota, 26.09.2009 18:33
Tekst: (sta)
 

Madrid - Španska vlada je na današnji seji potrdila predlog proračunske zakonodaje za 2010, ki predvideva zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) s 16 na 18 odstotkov in znižane stopnje s sedem na osem odstotkov. T. i. superznižana stopnja DDV, ki se obračunava za osnovna živila in knjige, pa bo ostala nespremenjena pri štirih odstotkih.

Kot je po seji vlade - ta je potekala v soboto, ker se je premier Jose Luis Rodriguez Zapatero šele danes vrnil iz ZDA, kjer se je med drugim kot gost udeležil vrha 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) - povedala gospodarska ministrica in podpredsednica vlade Elena Salgado, se bo zaradi vseh sprejetih zvišanj davkov v proračunsko blagajno nateklo za okoli 10,95 milijarde evrov oz. približno odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Izdatki naj bi se medtem skrčili za 3,9 odstotka.

Poleg zvišanja DDV je vlada namreč danes sprejela tudi nekaj drugih ukrepov davčne politike. Tako je odpravila 400 evrov dohodninske olajšave za vse zavezance, ki jo je uvedla, ko je proračunska blagajna pred krizo beležila precejšen presežek, z namenom da bi spodbudila potrošnjo. Zvišala pa je davke na kapitalske dobičke, in sicer z 18 na 19 odstotkov za prihodke s tega naslova, ki so nižji od 6000 evrov, ter na 21 odstotkov na vse prihodke, višje od te meje.

V skladu s predlogom proračuna naj bi proračunski primanjkljaj znašal 5,4 odstotka BDP, skupni javni dolg Španije pa naj bi bil prihodnje leto 62,5 odstotka BDP.

"Gre za varčevalen proračun, ki bo pripomogel k uravnoteženju javnih financ, spremembi našega gospodarskega modela in k obnovi zaposlenosti, obenem pa vztrajal na socialnih izdatkih za zaščito tistih, ki zaradi krize najbolj trpijo," je po pisanju španskega časnika El Pais dejala Salgadova.

Kar 51,6 odstotka proračuna bo sicer odpadlo na izdatke socialne politike, 21 odstotkov na transferje po pokrajinah, 6,6 odstotka za plačilo obresti na obstoječi javni dolg, 6,3 odstotka na investicije in 6,2 odstotka na osnovne javne storitve.

Španijo, ki je svoj hiter razvoj temeljila predvsem na potrošnji in nepremičninskem balonu, ki je navidezno zviševal premoženje Špancev in jim omogočal zadolževanje, je kriza močno prizadela. Po najnovejših ocenah naj bi španski BDP letos upadel za 5,4 odstotka, prihodnje leto pa za 0,3 odstotka. To morda v primerjavi z nekaterimi drugimi velikimi gospodarstvi ni veliko, a v Španiji je glavna težava brezposelnost, ki se približuje 20 odstotkom in je najvišja v območju evra.

Zaradi občutno manjših proračunskih prihodkov je španski proračun iz presežka padel v stanje primanjkljaja, ki naj bi letos znašal kar 9,5 odstotka BDP. Zgornja meja, ki jo za članice evrskega območja dovoljuje pakt o stabilnosti in rasti je tri odstotke BDP.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042302395

Guverner Marko Kranjec bi za odstotno točko zvišal DDV
Poslovni dnevnik - četrtek, 24.09.2009
Tekst: ks
 

Ljubljana - Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec bi proračunski primanjkljaj razbremenil z dvigom davka na dodano vrednost (DDV) za eno odstotno točko. Na ministrstvu za finance izjave guvernerja niso komentirali. Pravijo, da izračune glede spremembe DDV še preučujejo, prav tako morebitne negativne in pozitivne učinke ob uvedbi takega ukrepa.

V pogovoru za STA je Kranjec dejal, da delne spremembe davčne zakonodaje le drobijo davčni sistem in ga poslabšujejo."Če že kaj, bi sam verjetno predlagal dvig stopnje DDV za odstotno točko," je dejal. "S tem bi precej razbremenili proračunski primanjkljaj, ki ga bomo morali prej ali slej zmanjšati. Kriza vedno zmanjšuje standard, vprašanje je, kdo nosi breme. Mislim, da moramo pokazati solidarnost," je Kranjec pospremil svoj predlog. "Najprej naj vlada maksimalno racionalizira odhodke javnih financ, tako pri plačah javnih uslužbencev kot investicijah, šele nato bi bili v gospodarstvu pripravljeni podpreti kakršne koli višje davke," je priporočilo guvernerja komentiral generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Ekonomista Dušana Mramorja priporočilo o zvišanju DDV ne preseneča, saj kratkoročno gledano obstajata le dve možnosti - zvišanje trošarin, kar je sicer omejeno, ali zvišanje DDV. Vsi drugi ukrepi, zvišanja kakšnih drugih dajatev, bi imeli zapozneli učinek, medtem ko se država s težavami denarnega toka srečuje že zdaj. Vpliv zvišanja DDV za eno odstotno točko na prilive v proračun bi bil po Mramorjevem mnenju relativno velik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042301675

---

SUNITA WILLIAMS JE NAŠLA SVOJE KORENINE
Slovenska astronavtka končno pristala na domačih tleh

Američanka slovensko-indijskega rodu uživa v raziskovanju svojih družinskih korenin - Znova se odpravlja v vesolje, tokrat z rusko raketo - Sloveniji se kmalu obeta novi astronavt
Aktualno - sreda, 23.09.2009
Tekst: Bojan Glavič
 

Sunita Williams, ameriška astronavtka slovenskega (in indijskega) rodu, je te dni skupaj z mamo in stricem obiskala Slovenijo in tu praznovala 44. rojstni dan. V pogovoru za Nedeljski dnevnik je med drugim zaupala, da ne le rada pije pivo, ampak ga tudi sama vari, da je ob vzletu raketoplana kričala kot na vlakcu smrti v lunaparku, predvsem pa je neizmerno vesela, ker bo ob svojem drugem obisku Slovenije spoznala rojstni kraj svojih prednikov, ki ga je pred leti neuspešno iskala. Nič manj veseli niso njenega prihoda v vasi Leše, kjer svoji slavni rojakinji to soboto pripravljajo nepozaben sprejem.
Ko vozi, ne pije
Čestitke za rojstni dan. Je bilo ob praznovanju kaj šampanjca ali je to za astronavte prepovedano?

"Šampanjca ne, najraje imam pivo, zato sem ga nekaj spila že pred zabavo, pri večerji pa smo nazdravili z vinom. Tudi mi lahko praznujemo in kaj popijemo. Razen, seveda, ko vozimo vesoljsko ladjo." (smeh). "Sicer pa znam kar sama delati pivo. Ne v vesolju, ker za to potrebuješ težnost. Je nekaj takega kot peka torte. Preprosto daš skupaj potrebne sestavine."

Imate kakšen poseben recept?

"Ne, to pa ne." ("Prodala ga je Pivovarni Laško," v šali pristavi njen stric John.)

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042301211

Astronavtka Williamsova obiskala hišo svojih prednikov
Astronavtka Sunita Williams je prvič obiskala rojstno hišo svojih prednikov, domačini Leš pri Tržiču pa so ji pripravili prisrčen sprejem.

Tržič - Krajevna skupnost Leše in občina Tržič sta danes v Lešah organizirala prireditev Od Leš do zvezd in nazaj. Osrednji del celodnevnega dogajanja je bil sprejem astronavtke Sunite Williams, katere predniki po materini strani so slovenskega rodu, njena prababica Marija Bohinc pa je bila rojena prav v Lešah pri Tržiču.

Williamsova, ki se v teh dneh udeležuje dnevov slovenske znanosti, je danes prvič obiskala rojstno hišo svojih prednikov, kjer so ji domačini pripravili prisrčen sprejem. Rojstno hišo je Sunita obiskala skupaj z mamo Bonnie.

Williamsovo je Nasa pred desetletjem izbrala za astronavtsko kandidatko. V letih 2006-2007 je šest mesecev preživela na vesoljski postaji Discovery. Skupaj ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, v vesolju pa je preživela 195 dni, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami.
http://www.delo.si/clanek/89002

---

Zaradi teroristične grožnje brez poletov preko Oktoberfesta
Prepoved je odredil bavarski notranji minister Joachim Hermann, v veljavi pa bo vse do konca praznika piva 4. oktobra.

Nemške oblasti so zaradi vrste terorističnih groženj, ki so se pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji pojavile na svetovnem spletu, prepovedale prelete prek pivskega festivala Oktoberfest v Mūnchnu.

Prepoved je odredil bavarski notranji minister Joachim Hermann, v veljavi pa bo vse do konca praznika piva 4. oktobra.
http://www.vecer.com/claneksve2009092605472357

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Blondinke zdržijo dlje
« Odgovori #3 : Listopad 08, 2009, 01:32:27 prijepodne »
Poziv Rusiji za pomoč v Afganistanu
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusijo pozval, naj zavezništvu pomaga poraziti talibanske upornike v Afganistanu, tako da pomaga pri urjenju in zagotavljanju opreme.
http://www.delo.si/clanek/89723

Deveti primer bolezni norih krav?
Sloveniji se obeta deveti primer bolezni norih krav (BSE). Nacionalni veterinarski inštitut je namreč obvestil republiško veterinarsko upravo, da je bil s hitrim postmortalnim testom postavljen sum na BSE pri tri leta stari kravi, rojeni v Sloveniji.
http://www.delo.si/clanek/89714

Pirati po pomoti napadli vojaško ladjo
V somalijski vodah patruljira približno dva ducata ladij EU
Francoska mornarica je ujela skupino somalijskih piratov, ki so po pomoti napadli njihovo ladjo. Pirati so plovilo francoske vojske zamenjali za tovorno ladjo.
http://www.delo.si/clanek/89710

BMW septembra letos prvič z rastjo prodaje
Nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW je septembra nekoliko povečal prodajo. Podjetje je tako prvič v letošnjem letu zabeležilo rast prodaje, trend rasti pa naj bi se po napovedih nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih.
http://www.delo.si/clanek/89712

V okolici Črnomlja zasegli več kosov orožja
Novomeški kriminalisti so v okolici Črnomlja našli in zasegli več kosov orožja in eksplozivnih sredstev. 40-letnik je med drugim posedoval 3 avtomatske puške, 7 ročnih bomb in 3 pištole.

http://www.delo.si/clanek/89626

Homer Simpson kot guru za zdravo prehrano
Pozabite na pico ali krofe - britanska vlada želi oboževalcem Simpsonovih sporočiti, naj opustijo hitro prehrano in se začnejo prehranjevati bolj zdravo.

http://www.delo.si/clanek/89624

Denar je zapustila vsem, ki so bili z njo prijazni
Ženska, ki je umrla v starosti 86 let, je skupno 280.000 evrov med drugim razdelila med lekarnarje, prodajalke v veleblagovnici, voznike avtobusov, mesarje in medicinske sestre.

Pariz - Neka Francozinja je svoje premoženje zapustila okoli 200 ljudem, ki jim je skupna le ena stvar: vsi so bili z njo vsaj enkrat prijazni.  Francozinja si je že več let pred smrtjo skrbno beležila imena vseh, ki se jim je hotela oddolžiti za prijaznost. "Razveseliti je hotela čim več ljudi," je še pojasnil njen odvetnik in dodal, da je vsak dedič dobil približno 1200 evrov. Poldrugo leto po smrti starke po besedah njenega odvetnika še vedno niso našli vseh dedičev.

Nekateri med njimi se ženske, ki jih je tako nepričakovano obdarila, le bežno spominjajo. Na to je sicer računala in je v svoji oporoki omenila, naj navedene osebe denar dobijo tudi, če se ne bodo spomnile starke v belem dežnem plašču z berglami.

Francozinja je živela v mestu Dieppe na severu Francije v socialnem stanovanju s črno belim televizorjem. Ni imela bratov ali sester, nikoli ni bila poročena in ni imela otrok. Na njen pogreb je prišlo le okoli deset ljudi.
http://www.delo.si/clanek/89596

Tajkuni in efebofili
Kolumne - sreda, 07.10.2009
Tekst: Vlado Miheljak
 
Duhovniki, ki sodelujejo pri spolnih zlorabah otrok, niso pedofili, ampak homoseksualci, ki jih privlačijo mladi moški, stari od 11 do 17 let. Zato bi bilo pravilneje govoriti o tako imenovani efebofiliji, homoseksualni privlačnosti do mlajših moških. (…)Katoliška cerkev je bila preveč zaposlena s čiščenjem lastnega praga. Izjava Svetega sedeža po sestanku sveta ZN za človekove pravice v Ženevi
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042305064

Slovenija in Hrvaška se bosta o arbitražnem sporazumu pogovarjali še na tehničnem sestanku
Slovenija - sreda, 07.10.2009 13:13
Tekst: (sta)
 
Ljubljana - Slovenija in Hrvaška bosta o osnutku arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje govorili na tehničnem sestanku, na katerem naj bi rešili predvsem odprto vprašanje časovnice, je na današnji novinarski konferenci povedal uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. Datum tega srečanja je že določen, a ga Balažic ni želel razkriti.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042305166

Blondinke zdržijo dlje
Po podatkih neodvisne ameriške raziskave blondinke pred ogledalom zdržijo precej dlje od rjavolask.

Blondinke za lepotičenje pred večernim izhodom v povprečju porabijo 118 minut

Po podatkih neodvisne ameriške raziskave blondinke pred ogledalom zdržijo precej dlje od rjavolask.

Obema tipoma žensk je sicer skupno, da za ličenje in urejanje pred večernim izhodom porabita več kot dve uri. Blondinke za lepotičenje v povprečju porabijo 118 minut, kar je 7 minut več kot rjavolask.

Podobno je tudi v vsakodnevnih opravilih, kot je tuširanje, pranje las in ličenje, za kar blondinke v povprečju porabijo 72 minut, rjavoloaske pa 62, je pokazala raziskava, ki je bila opravljena na vzorcu 3000 žensk.

Zanimivo je tudi, da so blondinke ponavadi v službi 22 dni v mesecu, ostala dekleta pa 19, a blondink to ne moti.

In še opis dnevne rutine blondinke: za tuširanje porabi 16 minut, za umivanje zob 8 minut, urejanje las traja 14 minut, ličenje 11, izbira obleke prav tako 11 in 12 minut za "ostala" dela.
http://www.vecer.com/clanekslo2009100705475580

Med kmete tudi Danijel in Aneta, Špela se je končno slekla, Alan pa ne vidi več



Po tem, ko je Špela Grošelj dolgo časa govorila, da jo golo poziranje ne zanima, si je zdaj vendar le premislila in pristala pred Payboyevim fotografom. Menda sicer ne čisto brez vsega, a kot je sama dejala, bi za dober denar slekla tudi tisto, kar jo bo za zdaj še delalo malce skrivnostno.
http://www.vecer.com/clanekslo2009100705475580

Tragedija z maskaro

So ženske, ki bi jim preprosto morali prepovedati uporabo oziroma zlorabo ličil. Pa vendar...
Roko na srce...nihče ne izgleda bolj simpatično z razmazano maskarko kot Courtney Love...
http://www.ebonbon.si/

95 let pokončnih prsi

Reuters
Letos mineva 95 let, od kar se je v glavi Američanke Mary Phelps porodila nenavadna ideja. Iz dveh trakov in bombažnih robcev je sešila prvi nedrček na svetu.

Ta je kmalu pričel izpodrivati neudobne in nezdrave korzete, še posebej v času prve svetovne vojne. Nedrček je skozi čas doživel številne prilagoditve trendom. V dvajsetih je njegova naloga bila razkošne ženstvene obline spreminjati v fantovsko zadržane. V tridesetih letih so svoj preboj doživele okroglo zaobljene košarice, dvajset let kasneje pa je Christian Dior Newyorčanke osvojil z stožčasto oblikovanimi nedrci za zares "pokončne" prsi. Prelomnico v razvoju nedrca predstavlja tudi leto 1994, ko na prodajne police prispejo prvi "čudežni" nedrci tipa "wonderbra".
http://www.ebonbon.si/

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #4 : Listopad 30, 2009, 12:35:27 prijepodne »


Novice.Dnevnik.si Novice/Svet

Pripadnica "Mansonove družine" Susan Atkins je umrla v zaporu

Svet - petek, 25.09.2009 18:22 Tekst: (tp), Daily Mail

Los Angeles - Morilka Sharon Tate in pripadnica „Mansonove družine“, 61-letna Susan Atkins, je zaradi raka na možganih umrla v zaporu. Pred enim mesecem je ameriško prizivno sodišče zavrnilo njeno prošnjo za pogojni izpust. Slednja je bila njena zadnja možnost za svobodno življenje.

Slika:
http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/94be5df9c0ad1f7bb5a53c7b07739171.jpeg


Predstavnica kalifornijskega prizivnega sodišča Terry Thornton je sporočila, da je Susan Atkins umrla v četrtek zjutraj. Raka na možganih so ji diagnosticirali leta 2008. Istega leta so ji odrezali nogo in operirali možgane.

Atkinsova je kot pripadnica „Mansonove družine“ zakrivila umor noseče 26-letne igralke Sharon Tate, ki je bila znana po vlogi v filmu Valley of the Dolls. Njen umor je bil eden izmed sedmih, ki so ga zakrivili Manson in njegovi privrženci na krvavem pohodu avgusta leta 1969.

Trije drugi pripadniki „Mansonove družine“, Patricia Krenwinkel, Leslie Van Houten in Charles „Tex“ Watson so obsojeni na dosmrtne zaporne kazni. Atkinsova, ki je umor priznala kot priča med zaslišanjem na sodišču, se je za svoj zločin večkrat opravičila. Vendar ji tudi po 40 letih skoraj nihče ni odpustil.


http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042302193
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #5 : Listopad 30, 2009, 12:36:07 prijepodne »


Nova gripa udarila na področju Splita?

Slobodna Dalmacija: zaradi nove gripe smrt 20 do 60 ljudi


Zasebna gimnazija v Splitu Kraljica Jelena je prva šola, ki so jo zaprli zaradi nove gripe. Medtem hrvaški mediji poročajo o domnevnem primeru nove gripe v splitskem zaporu Bilice, od koder so v bolnišnico prepeljali 35-letnega moškega.

Ma.B., čet, 29.10.2009

Slika:
Po predvidevanjih zavoda bo na Hrvaškem zbolelo skupno 1.5 milijona ljudi
http://www.delo.si/assets/media/picture/20090927/sz4_EPA_gripa.jpg



Split - Zasebna gimnazija v Splitu Kraljica Jelena je prva šola, ki so jo zaprli zaradi nove gripe - od 160 dijakov se jih je namreč 59 okužilo z virusom nove gripe. Puka tako danes in jutri ne bo.

Medtem hrvaški mediji poročajo o domnevnem primeru nove gripe v splitskem zaporu Bilice, od koder so danes v bolnišnico prepeljali 35-letnega moškega zaradi dihalnih težav, vročine in vnetja pljuč. Po navedbah zdravnikov pa še ni jasno, ali gre za gripo ali kaj drugega, izsledki bodo namreč znani jutri. V zadnjih petih dneh je zdravniško pomoč v splitski bolnišnici poiskalo 82 ljudi, deset so jih zadržali na oddelku za infekcijske bolezni, zdravniki pa se borijo za življenje dveh oseb.

Po poročilu hrvaškega zavoda za javno zdravstvo so do 27. oktobra novo gripo potrdili v 260 primerih, medtem ko je 746 ljudi poiskalo pomoč pri zdravniku zaradi simptomov, podobnih novi gripi. Po predvidevanjih zavoda bo na Hrvaškem zbolelo skupno 1.5 milijona ljudi.

Po pisanju Slobodne Dalmacije pa bi lahko zaradi nove gripe jeseni in pozimi na Hrvaškem umrlo med 20 in 60 ljudi, in sicer tisti, ki imajo težave z zdravjem že od prej.


http://www.delo.si/clanek/91418
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #6 : Studeni 30, 2009, 08:18:32 poslijepodne »
26.11.2009, 15:11
Boškarin praznuje



Boškarin, drugi predstavnik že pred leti izumrle pasme istrskega goveda, ki je prišel na svet po zaslugi programa oživljanja istrskega goveda kot kulturne dediščine, je upihnil drugo svečko. Mestna občina Koper je že pred leti sprejela program in finančno obveznost  za ta projekt. Boškarin je eden od treh podolskih goved, ki so  po uspešni implantaciji embrijev prišli na svet v Sloveniji. Pomladi letos je dobil svoje prebivališče na kmetiji Trček v Hrastovljah, kamor je prišel na željo društva Boškarin, ki je tudi njegov lastnik.
http://www.koper.si/index.php?page=newsplus_s&item=295&id=7572

---

Rok: 02.12.2009
Javni razpis za ugodna posojila in deloma nepovratna sredstva za investicije na narodnostno mešanih območjih

Slovenski regionalno razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, je v Uradnem listu RS, št. 74/2009 z dne 25.9.2009 objavil Javni razpis za dodelitev sredstev projektom za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti za leto 2009.  Razpisanih je skupno 1.251.500,00 EUR ugodnih posojil ter 208.500,00 EUR nepovratnih sredstev, po ugodnih posojilnih pogojih: obrestna mera EURIBOR (trimesečni) + 0,25 % letno. Skupna doba vračanja posojila z vključenim do 3 letnim neobveznim oz. možnim moratorijem je do 15 let. Projekti primarne kmetijske proizvodnje ter podjetništva, bodo sofinancirani s kombinacijo posojila in nepovratnih sredstev, projekti lokalne in regionalne javne infrastrukture ter razvojne dokumentacije, pa bodo upravičeni do nepovratnih sredstev.Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil ter nepovratnih sredstev, ki so namenjena projektom na območjih v občinah Dobrovnik, Hodoš, Moravske Toplice, Lendava, Šalovci ter Piran, Koper in Izola. Javni razpis nudi sofinanciranje projektov primarne kmetijske proizvodnje, podjetništva, projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture ter priprave razvojne dokumentacije.Roka za oddajo prijav sta: 2.11.2009 ter 2.12.2009.Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije na skladu, vsak delavnik od 9. do 12 ure ter tudi na tel. št.: 01/836-19-53 oz. na naslovu: rdf.sklad@siol.net. Vse o navedenem javnem razpisu najdete na spletnih straneh Sklada: http://www.rdf-sklad.si ali http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html.Slovenski regionalno razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, je v Uradnem listu RS, št. 74/2009 z dne 25.9.2009 objavil Javni razpis za dodelitev sredstev projektom za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti za leto 2009.



Razpisanih je skupno 1.251.500,00 EUR ugodnih posojil ter 208.500,00 EUR nepovratnih sredstev, po ugodnih posojilnih pogojih: obrestna mera EURIBOR (trimesečni) + 0,25 % letno. Skupna doba vračanja posojila z vključenim do 3 letnim neobveznim oz. možnim moratorijem je do 15 let. Projekti primarne kmetijske proizvodnje ter podjetništva, bodo sofinancirani s kombinacijo posojila in nepovratnih sredstev, projekti lokalne in regionalne javne infrastrukture ter razvojne dokumentacije, pa bodo upravičeni do nepovratnih sredstev.



Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil ter nepovratnih sredstev, ki so namenjena projektom na območjih v občinah Dobrovnik, Hodoš, Moravske Toplice, Lendava, Šalovci ter Piran, Koper in Izola. Javni razpis nudi sofinanciranje projektov primarne kmetijske proizvodnje, podjetništva, projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture ter priprave razvojne dokumentacije.
Roka za oddajo prijav sta: 2.11.2009 ter 2.12.2009.



Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije na skladu, vsak delavnik od 9. do 12 ure ter tudi na tel. št.: 01/836-19-53 oz. na naslovu: rdf.sklad@siol.net. Vse o navedenem javnem razpisu najdete na
spletnih straneh Sklada (http://www.rdf-sklad.si/ )
ali tukaj ( http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html ).

http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7085

---

Rok: 01.12.2009
Javni natečaj za izbor županovega vina Mestne občine Koper za leto 2010

1. PREDMET JAVNEGA NATEČAJA je izbor Županovega vina Mestne občine Koper za leto 2010.2. POGOJI IN MERILA:Pogoji natečaja:Na natečaju lahko sodelujejo registrirani vinarji, vinogradniki in vinske kleti: • s stalnim prebivališčem v Mestni občini Koper, • ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu,• ki imajo dovoljenje za stekleničenje vina,• katerih grozdje – vino je izključno iz vinorodnega okoliša Slovenske Istre, • ki lahko ponudijo v odkup 600 steklenic (0.75l) prijavljenega vina,• ki se v primeru izbora strinjajo z odkupno ceno 7,00€ (bruto) za opremljeno steklenico vina s strani Mestne občine Koper in ustrezno embalažo (končni izdelek),• ki imajo urejeno blagovno znamko na trgu.Pridelovalec lahko sodelujejo z največ tremi vzorci vina, obveznih sort Malvazije in/ali Refoška, ne glede na letnik trgatve.   Merila natečaja:Za ocenjevanje vina se bo uporabil ocenjevalni sistem  po 100-točkovni metodi, ki jo predlagajo Mednarodna organizacija za trto in vino (O.I.V.), Mednarodna zveza enologov (U.I.OE.) in Svetovna Federacija velikih mednarodnih ocenjevanj (FMGCIVS). Ocenjevanje po natečaju zadošča vsem merilom navedenih mednarodnih institucij in ga bo izvedla 5 članska ocenjevalna komisija usposobljenih degustatorjev v Degustacijskem prostoru UP, Labs, Zelena ulica 8, Izola. Člane ocenjevalne komisije imenuje Župan s sklepom.1. PREDMET JAVNEGA NATEČAJA je izbor Županovega vina Mestne občine Koper za leto 2010.


2. POGOJI IN MERILA:


Pogoji natečaja:
Na natečaju lahko sodelujejo registrirani vinarji, vinogradniki in vinske kleti:
• s stalnim prebivališčem v Mestni občini Koper,
• ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu,
• ki imajo dovoljenje za stekleničenje vina,
• katerih grozdje – vino je izključno iz vinorodnega okoliša Slovenske Istre,
• ki lahko ponudijo v odkup 600 steklenic (0.75l) prijavljenega vina,
• ki se v primeru izbora strinjajo z odkupno ceno 7,00€ (bruto) za opremljeno steklenico vina s strani Mestne občine Koper in ustrezno embalažo (končni izdelek),
• ki imajo urejeno blagovno znamko na trgu.
Pridelovalec lahko sodelujejo z največ tremi vzorci vina, obveznih sort Malvazije in/ali Refoška, ne glede na letnik trgatve.   
Merila natečaja:
Za ocenjevanje vina se bo uporabil ocenjevalni sistem  po 100-točkovni metodi, ki jo predlagajo Mednarodna organizacija za trto in vino (O.I.V.), Mednarodna zveza enologov (U.I.OE.) in Svetovna Federacija velikih mednarodnih ocenjevanj (FMGCIVS).
Ocenjevanje po natečaju zadošča vsem merilom navedenih mednarodnih institucij in ga bo izvedla 5 članska ocenjevalna komisija usposobljenih degustatorjev v Degustacijskem prostoru UP, Labs, Zelena ulica 8, Izola. Člane ocenjevalne komisije imenuje Župan s sklepom.


Na osnovi izračuna rezultata vseh degustatorjev ocenjevalne komisije so numerične ocene ekvivalentne naslednjim opisnim vrednostim:
- najvišje število točk: Županovo vino,
- drugo najvišje število točk: 1. spremljevalec,
- tretje najvišje število točk: 2. spremljevalec.


3. NAGRADE IN NJIHOVE VREDNOSTI:


Najbolje ocenjeno vino se razglasi za "Županovo vino 2010", pridelovalec pa prejme prehodno nagrado skulpturo Ars Vivendi (umetnost življenja), akademskega slikarja magistra Tilna Žbone. Pravico uporabe skulpture dobi pridelovalec najbolje ocenjenega vina kot prehodno nagrado za dobo enega leta, do natečaja »Županovega vina 2011«. V primeru, da pridelovalec ne razpolaga z ustreznim razstavnim prostorom oz. če ne želi prehodne nagrade hraniti v svoji kleti, poskrbi za hranjenje skulpture Mestna občina Koper, ob kateri bo za čas enega leta tudi steklenica Županovega vina s promocijskim materialom, ki ga zagotovi pridelovalec.
Steklenice županovega vina bodo opremljene z etiketo "Županovo vino 2010", katera bo prilepljena k steklenici. Mestna občina Koper izdela 1000 nalepk, na željo in stroške vinarja bodo lahko enako opremo nosile vse steklenice prijavljenega vina v tekočem letu do naslednjega ocenjevanja. Na željo pridelovalca se lahko napis vključi v lastno etiketo vina, na lastne stroške vinarja.
Mestna občina Koper bo odkupila najmanj 500 steklenic po 0,75l »Županovega vina 2010« za protokolarne in promocijske namene, v končni embalaži in opremljene z etiketo pridelovalca. Županovo vino 2010, nabavljeno s strani Mestne občine Koper, hrani pridelovalec, do porabe vseh zalog nabavljenih s strani Mestne občine Koper.
Županovemu vinu se izbereta dva spremljevalca, 1. in 2. spremljevalec. Vsi ocenjeni vzorci prejmejo plaketo o sodelovanju¸ trije nagrajeni pa tudi posebno priznanje.

4. ROK IN NAČIN ODDAJE PRIJAV:


Pridelovalci prijavijo svoje vzorce izključno na obrazcih natečajne dokumentacije. Vina morajo biti  donegovana, ni pa nujno, da so tudi že končno ustekleničena. Vzorec (po sorti in letniku) obsega tri kartone po 6 steklenic 0.75l, vsaj ena izmed steklenic mora vsebovati originalno etiketo, analitični podatke o posameznem vzorcu pa se navedejo na prijavnici. Vzorci morajo biti dostavljeni na Mestno občino Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper z izpolnjeno natečajno dokumentacijo, najkasneje do ponedeljka 30. novembra 2009, do 12. ure. Predsednik ali podpredsednik ocenjevalne komisije, poskrbita, da bo ocenjevanje vin potekalo anonimno. Predsednik ali podpredsednik komisije poskrbita za dvig vzorcev (3 steklenice vsakega prijavljenega vzorca) na Mestni občini Koper in dostavo vzorcev na lokacijo ocenjevanja, v prostore LABS d.o.o. Preostale steklenice (15 steklenic vsakega prijavljenega vzorca) se po uporabilo za razglasitev Županovega vina 2010.
Upoštevalo se bo prijave, ki bodo dostavljene do 30. novembra 2009, do 12. ure, v sprejemni pisarni Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper, pritličje desno, in sicer v času uradnih ur.
Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – ŽUPANOVO VINO 2010«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Veljavne bodo prijave, ki bodo pravilno označene in pravočasno oddane. Oddaja prijav pomeni, da prijavitelj sprejema pogoje in merila javnega natečaja.


5. DATUM ODPIRANJA PRIJAV IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA NATEČAJA:


Prijavitelji bodo o odločitvi ocenjevalne komisije seznanjeni javno najkasneje do 10. decembra 2009, na zaključnem večeru prireditve oziroma pisno v roku 15 dni od razglasitve rezultatov.


6. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO DOKUMENTACIJO


Dokumentacija in prijavnica je od dneva objave do izteka roka za oddajo prijav dosegljiva na spletni strani Mestne občine Koper, www.koper.si. Zainteresirani prijavitelji pa jo lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v sprejemni pisarni Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, Koper. Dodatne informacije dobite na Turistični organizaciji Koper, telefon 05/6646-217.

Več v priloženi razpisni dokumentaciji

Razpisna dokumentacija (.doc, 278 KB)


http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7497

---

Slovesen podpis dogovora o predaji grozdja Stare trte
 


Danes je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru potekal slovesen podpis »Dogovora o predaji grozdja z najstarejše vinske trte na svetu, sorte Modra kavčina, Žametna črnina z Lenta in o predelavi in negi mošta oz. vina« med Mestno občino Maribor in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Podpisnika dogovora sta bila župan Mestne občine Maribor Franc Kangler in dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede prof. dr. Jernej Turk. »Prepričan sem, da bo strokovno osebje fakultete ustrezno in na najvišji ravni skrbelo za grozdje najstarejše trte na svetu. Smiselno je, da tako profesorji kot študenti dobijo svojo priložnost, da skrbijo za grozdje, mošt in vino Stare trte in prepričan sem, da bo to za njih velik izziv,« je dejal gospodar Stare trte, mariborski župan Franc Kangler. Mošt in vino Stare trte bo dozorevalo v vinski kleti Univerzitetnega centra za vinogradništvo in vinarstvo na Meranovem.
http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=372&pid=4385



shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #7 : Studeni 30, 2009, 10:18:33 poslijepodne »
Odstotek višji BDP, novembrska inflacija 0,9 odstotna
UMAR tovrstno gibanje pričakoval

Statistični urad je sporočil, da se je BDP v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju nižji za 8,3 odstotka.
Ka.L.,Ka. Ž./STA, pon, 30.11.2009 16:38

BDP se je v tretjem četrtletju letos zvišal za odstotek

Ljubljana - Rast BDP v tretjem četrtletju je glede na siceršnje izboljšanje prilivov iz naslova DDV presenetljivo nizka, je v odzivu na danes objavljene statistične podatke o gospodarski rasti v prejšnjem trimesečju dejal minister za finance Franc Križanič. Prilivi iz naslova DDV so se namreč po Križaničevih zagotovilih v tretjem trimesečju povečali za osem odstotkov. Podatki statističnega urada tako po ministrovih navedbah kažejo, da je Slovenija že dve četrtletji izven tehnične recesije, a je rast zelo počasna. "Okrevanje je sorazmerno počasno, a stabilno," je ugotovil Križanič.

Gaspari: Ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je v odzivu na podatke statističnega urada prav tako povedal, da tehnično gledano Slovenija ni več v recesiji, zelo verjetno pa je tudi, da bo rast v zadnjem četrtletju še višja. Opozoril pa je, da je prišlo do izgube BDP, zato je po njegovem bistveno vprašanje, ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna. To bo po njegovem mnenju odvisno od številnih dejavnikov.

Gaspari je komentiral tudi podatek o 0,9-odstotni mesečni inflaciji v novembru in dejal, da to ni dobro, saj ni nobenega razloga, da bi inflacija v trenutnih razmerah bistveno določala razvoj Slovenije. Po Gasparijevem prepričanju bo tako potrebno biti zelo skrben pri določanju administrativnih cen, pri čemer je še posebej omenil nedavne dvige cen na lokalni ravni.

Drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi

V Sloveniji se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju realno nižji za 8,3 odstotka, so danes pojasnili na novinarski konferenci državnega statističnega urada.

Po izrazito recesijskih gibanjih ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta je tretje četrtletje Sloveniji prineslo drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi. Gospodarska rast je bila enoodstotna, medtem ko je bila v drugem četrtletju glede na predhodnje 0,6-odstotna. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec na četrtletni ravni štiriodstoten, v prvem letošnjem četrtletju pa 6,2-odstoten.

V medletni primerjavi je 8,3-odstotno realno zmanjšanje BDP četrto zaporedno trimesečje upadanja gospodarskih aktivnosti. V drugem četrtletju letos je glede na enako obdobje lani padec BDP znašal 9,2 odstotka. V obdobju od januarja do septembra letos se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zmanjšal za 8,6 odstotka.

Tudi v tretjem četrtletju so realno najbolj upadle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v medletni primerjavi nižje za 23,8 odstotka. Realno se zmanjšujeta tudi izvoz in uvoz, a manj kot v prvih dveh četrtletjih letos, ugotavljajo statistiki. Izvoz je bil v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem nižji za 16,3 odstotka, uvoz pa za 19,6 odstotka.

Kriza je najbolj negativno vplivala na investicijsko trošenje, ki se je že tretje četrtletje zapored zmanjšalo za približno 30 odstotkov. Tudi pri investicijah je sicer opaziti rahel obrat krivulje rasti, a je še tako majhen, da je morda bolje v tem trenutku govoriti le o zaustavitvi padanja. Najbolj so se zmanjšale investicije v transportno opremo.

Končna potrošnja je bila v tretjem četrtletju za 0,5 odstotka manjša kot pred letom dni in tudi njen padec je bil manjši kot v drugem četrtletju.

Skupna dodana vrednost dejavnosti se je v tretjem četrtletju v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 realno zmanjšala za 8,4 odstotka. Največji padec je bilo opaziti v gradbeništvu (minus 19,2 odstotka), ki je dve do tri leta nazaj beležilo najvišje stopnje rasti.

V tretjem četrtletju se je nadaljevalo zmanjševanje zaposlenosti. Zaposlenih je bilo 33.600 oz. 3,4 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. Zaposlenost se je daleč najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 11,3 odstotka. Okrevanje na trgu dela bo verjetno zelo težko, je menila vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren.

Novembra v Sloveniji 0,9-odstotna inflacija

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra v povprečju zvišale za 0,9 odstotka. Razmeroma visoka novembrska inflacija je vplivala tudi na letno rast cen, ki znaša 1,6 odstotka, povprečna 12-mesečna inflacija pa je 0,9-odstotna.

K zvišanju cen najbolj pripomogle cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv

Na novembrsko rast cen so najbolj vplivale višje cene cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv, je povedala namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Pocenitev je bilo novembra razmeroma malo, in sicer zgolj v skupini gostinskih storitev. Po nekajmesečni deflaciji, ki smo jo beležili od junija, smo oktobra že zabeležili skromno inflacijo, novembrska rast cen pa je že kar močna, je komentirala Ružićeva.

Novembra so se cene zvišale v naslednjih skupinah: stanovanje (za 4,2 odstotka), obleka in obutev (za 1,3 odstotka), zdravje (za 0,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,4 odstotka), stanovanjska oprema in promet (za 0,3 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,2 odstotka).

Na 4,2-odstotno rast cen v skupini stanovanje je najbolj vplivala močna podražitev oskrbe z vodo v Ljubljani in nekaterih energentov. Na rast cen v skupini promet pa so najbolj vplivale višje cene pogonskih goriv ter dražji rezervni deli. V omenjeni skupini je treba na drugi strani izpostaviti tudi nižje cene osebnih avtomobilov (za 2,4 odstotka).

Tudi v novembru je zamenjava kolekcij v trgovinah še vedno precej vplivala na rast cen v skupini obleka in obutev, čeprav so statistiki zabeležili tudi že nekatere popuste. Oblačila so bila dražja za 1,6 odstotka, obutev pa za 0,2 odstotka.

Na povišanje cen v skupini zdravje pa so vplivale predvsem višje cene zdravil

K skupni mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene goriv in energije, 0,3 odstotne točke so prispevale dražje komunalne storitve, skoraj 0,2 odstotne točke dražja hrana in 0,1 odstotne točke višje cene oblačil in obutve.

Najbolj so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka

Po rasti cen na letni ravni ostaja tudi v novembru na prvem mestu skupina alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju zvišale za 8,1 odstotka.  Za 4,5 odstotka so bile višje kot pred letom dni tudi cene v skupini stanovanje, za 4,1 odstotka je bilo dražje raznovrstno blago in storitve, medtem ko so se v letu dni za več kot dva odstotka zvišale cene tudi v skupinah rekreacija in kultura, izobraževanje, gostinske in nastanitvene storitve ter stanovanjska oprema. Izdelki in storitve v treh skupinah pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom: komunikacije (za štiri odstotke), obleka in obutev (za 2,8 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka).

Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je novembra v mesečni primerjavi znašala 0,8 odstotka.



UMAR: Gibanje BDP pričakovano
Gibanje BDP v tretjem četrtletju, ki je v četrtletni primerjavi višji za odstotek, v medletni pa nižji za 8,3 odstotka, je po mnenju Umarja pričakovano. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta se podatki skladajo s pričakovanji ob pripravi jesenske napovedi, v kateri je urad za letos predvidel 7,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti.

Glede na podatke Eurostata je bil padec bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji večji od povprečja držav evrskega območja, ugotavlja v današnjem sporočilu za javnost Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Četrtletno povečanje BDP je po mnenju Umarja "pričakovano gibanje". "Rast BDP je predvsem posledica postopne krepitve izvoza in izvozno usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije, ki so jo nakazovali že tekoči podatki," ugotavljajo.

Zaradi visokih padcev ob začetku krize pa je aktivnost predelovalnih dejavnosti in izvoza še vedno precej nižja kot v tretjem četrtletju lani, so prepričani. Kot dodajajo, se poglablja kriza v gradbeništvu, ki je v primerjavi s preteklim četrtletjem zabeležilo višji, 19,2-odstotni medletni padec aktivnosti (v drugem četrtletju letos -13,9 odstotka). Izraziteje se je umirila tudi aktivnost v finančnem posredništvu, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili le 1,5-odstotno rast (v predhodnem četrtletju osemodstotno).

Na trgu dela se je v tretjem četrtletju letos nadaljevalo poslabševanje razmer, opozarja Umar. Zaposlenost se je medletno zmanjšala za 3,4 odstotka. Najbolj v predelovalnih dejavnostih, upadla pa je tudi v gradbeništvu, transportu, poslovnih storitvah in trgovini, kjer se je v predhodnih četrtletjih še povečevala. Nasprotno je zaposlenost v javnih storitvah narasla, in sicer v izobraževanju za 2,5 odstotka, zdravstvu 2,3 odstotka in javni upravi za odstotek.

Slovenija je novembra po daljšem obdobju zabeležila tudi visoko mesečno rast cen, ki je znašala 0,9 odstotka. "K visoki mesečni rasti je bistveno prispevala rast cen komunalnih storitev, za 0,3 odstotne točke, na kar smo na uradu opozarjali že ob spremembi načina regulacije teh cen avgusta letos," je poudaril Vasle. Na mesečno gibanje cen so v višini 0,4 odstotne točke vplivale višje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, so še pojasnili v Umarju.

http://www.delo.si/clanek/93832

---

Voda je že strateška surovina
Dve tretjini ljudi na svetu bo leta 2025 čutilo pomanjkanje vode, opozarjajo strokovnjaki po svetovnih vodnih forumih in na podnebnih srečanjih. To ne bo povzročilo le socialnih težav, pomeni tudi izrazito povečanje varnostnih tveganj. Borut Tavčar, pon, 30.11.2009 15:42

Dve tretjini ljudi na svetu bo leta 2025 čutilo pomanjkanje vode, opozarjajo strokovnjaki po svetovnih vodnih forumih in na podnebnih srečanjih. To ne bo povzročilo le socialnih težav, pomeni tudi izrazito povečanje varnostnih tveganj. Podnebne spremembe naj bi bile namreč v prvi vrsti vodne spremembe, saj svet čakajo pogostejše suše, poplave, neurja, taljenje ledu in dvig morske gladine. Zato je nujna boljša zaščita vodnih virov, zlasti mokrišč, kar, kot poudarjajo znanstveniki, daje tudi ugodne gospodarske in socialne rezultate.

Slovenija za zdaj ne čuti izrazitejših sprememb v vodnih bilancah in je bogata z menda najpomembnejšo surovino prihodnjih desetletij. Kot ugotavljajo v Agenciji za okolje, se je od leta 1971 do 2000 v primerjavi s prejšnjim tridesetletnim obdobjem izhlapevanje vode povečalo za 11 odstotkov, prehajanje padavin v podzemlje pa zaradi pozidav zmanjšalo za šest odstotkov. V javnih vodovodnih podjetjih težav z izdatnostjo vodonosnikov ne zaznavajo, izboljšuje se celo, kot pravijo, nadzor nad onesnaževanjem.

Kljub temu se glede na napovedi podnebnih sprememb vrstijo pozivi za zadrževanje vode v državi. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pri tem ni osamljen. Zadrževanje vode ima namreč lahko več pozitivnih učinkov, če je seveda smotrno načrtovano. Melioracije zemljišč ob vodotokih in v mokriščih ter pozidave nekdaj poplavnih območij so po eni strani povzročile hitro odtekanje vode v normalnih razmerah, po drugi pa povečale poplavno ogroženost, ker se obsežnejše količine vode nimajo več kam razliti. S protipoplavno zaščito se da vode umiriti, zraven pa jih energetsko ali kako drugače izrabiti. Ne nazadnje je lahko zadržana voda vir za namakanje kmetijskih zemljišč v sušnih obdobjih.

A težav ni malo. O načrtovanih in nekaterih že postavljenih verigah hidroelektrarn na Savi in Muri še vedno polemično razpravljajo. Hidroelektrarne na srednji Savi bi namreč lahko poslabšale izdatnost in kakovost podzemnega vodonosnika Ljubljanskega polja, iz katerega načrpajo glavnino pitne vode za Ljubljano. Verigi hidroelektrarn na spodnji Savi je že Zavod za varstvo narave očital uničenje mokrišča Vrbina, ki je iz neznanih razlogov izvzeto iz območij Nature 2000. Poleg tega še ni povsem jasno, kako bo Sava, ujeta v akumulacijskih jezerih, prenesla izpuste tople vode iz Jedrske elektrarne Krško. Za Muro so mnenja izrazito deljena. Raven podtalnice na območju zaradi hitre Mure že dolgo upada. Usmeritev je jasna, Muro je treba zadržati, vprašanje je le, kako. Da se to da tudi z verigo hidroelektrarn, za zdaj trdi le Holding slovenskih elektrarn, vsi drugi so bolj previdni.

V projektu mednarodne komisije za varstvo Alp (Cipra) strokovnjaki ugotavljajo, da bi lahko zgolj s prenovo delujočih elektrarn njihovo učinkovitost povečali za štirikrat. Grajenje betonskih korit za protipoplavno zaščito je nespametno. Podobno velja za izsuševanje mokrišč. Ta pokrivajo le tri odstotke kopnega na svetu, sprejmejo pa 30 odstotkov ogljikovega dioksida, vezanega v tleh.

Čista naravna pitna voda ima po slovenskih predpisih prednost pred prečiščeno, kakršno uporabljajo v večini evropskih velikih mest. Čiščenje vodo podraži, poleg tega taka voda nima vseh kakovosti in vrednosti naravne pitne vode, kar se, mimogrede kaže tudi v promociji in ceni ustekleničene vode. Dražja je seveda naravna voda, ki ima po možnosti na nalepki natisnjene zasnežene gore.

Ravno prodaja take vode pa je verjetno priložnost Slovenije v prihodnjih desetletjih. Polnilnic imamo že nekaj, resno pa razmišljajo še o dodatnih. Tudi javna podjetja, denimo ljubljansko podjetje Vodovod-Kanalizacija. Odločitve sicer še ni, saj je, kot pravi direktor Krištof Mlakar, treba prej preučiti vse podatke in napovedi o prihodnjih vodnih razmerah v državi in osrednji Sloveniji. Veliko pa si od napovedanih svetovnih sprememb obetajo v sedanji industriji pijač.

Proti uporabi ustekleničene vode, ki je najbolj priljubljena pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste, so po drugi strani vse okoljevarstvene organizacije. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj denimo pravi, da to povzroča vedno več okoljskih težav, od odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, do velike porabe energije za črpanje, stekleničenje, shranjevanje, hlajenje in prevoz take vode. Ob tem, da je ustekleničena voda od 240- do 10.000-krat dražja od vode iz pipe, čeprav za obe velja enak pravilnik o kakovosti. Za poslovno priložnost lahko obveljajo tehnologije čiščenja vode na pipi, čeprav to ne sme postati rešitev. Za ohranjanje vrednosti slovenske vode v prihodnje je namreč treba poskrbeti za čiste naravne vire vode.

Kot pravi Bogatajeva, za en liter ustekleničene vode proizvajalci, prevozniki in trgovci v celotni verigi porabijo kar tri litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda.

Več v današnji tiskani izdaji Dela FT

http://www.delo.si/clanek/93867

---

Pri bolniku v Italiji so odkrili mutacijo virusa nove gripe, ki pa se ne širi
Zdravje - ponedeljek, 30.11.2009 18:45
Tekst: (sta)
 
Rim - Pri bolniku v Italiji so odkrili mutacijo virusa A H1N1, ki je identična mutaciji, ki so jo pred dnevi odkrili na Norveškem, so danes sporočili z italijanskega ministrstva za zdravje. Ob tem so poudarili, da se mutiran virus nove gripe ne širi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Italijanske zdravstvene oblasti so preučile več sto vzorcev virusa pri bolnikih, ki so v zadnjih mesecih v različnih italijanskih regijah zboleli za novo gripo, mutacijo pa so odkrile pri enem bolniku, so sporočili z ministrstva.

Kot so poudarili, njihovi podatki potrjujejo, da odkrita mutacija ne prevlada pri resnih ali celo smrtnih primerih. Pravzaprav gre za posamične primere in mutacija se trenutno ne širi.

Gre za enako mutacijo, kot so jo 20. novembra odkrili pri treh vzorcih virusa A H1N1 na Norveškem. Identično mutacijo so v petek ugotovili tudi na vzorcih virusa v Franciji, še piše AFP.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042319305

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #8 : Studeni 30, 2009, 10:19:35 poslijepodne »
FOTO: Jugo pokazal zobe, morje poplavilo Piran
Povečani pretoki rek tudi v notranjosti Slovenije
Med šesto in deveto uro zjutraj je morje poplavilo nižje predele slovenske obale, vendar hujše škode ni povzročilo. Za jutri, ko mineva natanko eno leto od lanske hude poplave, je vremenska napoved podobna današnji.
Boris Šuligoj, pon, 30.11.2009 13:08


 
Poplavljena Obala - slika je arhivska.

foto: Boris Šuligoj/Delo   
 
 
Piran - Med šesto in deveto uro zjutraj je morje poplavilo nižje predele slovenske obale, vendar hujše škode ni povzročilo. Le nekoliko je posolilo ceste in avtomobile. Za jutri, ko mineva natanko eno leto od lanske hude poplave (morje je bilo lani še za pol metra višje), ki je v obmorskih krajih povzročila za več milijonov evrov škode, je vremenska napoved podobna današnji in tudi poplave bodo podobne današnjim.

Poglavitni razlogi za poplavo so močan jugo, nizek pritisk in izrazitejše plimovanje (nihanje) morja. Morje je okoli osme ure zjutraj doseglo višino 320 centimetrov nad mareografsko ničlo. Povprečna raven morja pa je na višini 215 centimetrov nad mareografsko ničlo (izhodiščno oporno točko na morskem dnu). To pomeni, da je morje zjutraj seglo 105 centimetrov čez povprečno višino gladine. V torek pričakujejo, da bo morje spet seglo do podobnih višin. Danes in jutri napovedujejo povečane pretoke rek tudi v notranjosti Slovenije.

Ob morju piha močan jugo v povprečju z močjo med 15 in 20 vozli, posamezni sunki pa so v noči na ponedeljek dosegli 38 vozlov. Zaradi izredno močnega juga se je dobro miljo od izolske obale zasidrala italijanska delovna barža z dvigalom Micoperi 30. To je 121 metrov dolgo delovno plovilo, na katerem je 164 mornarjev. Na njem je več deset metrov visoko plavajoče dvigalo, ki ga vlečeta dva vlačilca. Vsi skupaj so se pred močnim jugom na Jadranu umaknili z ene od italijanskih platform sredi severnega Jadrana. Nikjer v južni Istri namreč ni dovolj varnih zalivov pred močnim jugom. Koprski zaliv v bližini Izole je še najvarnejši, zato so se odločili za večurno plovbo in poiskali zgolj zavetje v slovenskem morju. Dvigalo v našem morju ne opravlja nikakršnih del, kot so morda napačno sklepali tisti, ki jih preseneča visoko dvigalo sredi Koprskega zaliva.
http://www.delo.si/clanek/93813

---

Namesto mlinov na veter – minareti
Zaradi minaretov zagotovo ne bo nihče ne večji ne manjši islamski skrajnež kot doslej, čeprav so za predlagatelje še tako znamenje islamskega hlepenja po prevladi, so v resnici le kup opek ali betona.
Barbara Kramžar, pon, 30.11.2009 19:44

Don Kihot se je bojeval z mlini na veter, Švicarji, ki so v nedeljo z veliko večino glasovali za ustavno prepoved novih minaretov, pa so si za to izbrali stolpiče ob mošejah, s katerih v tej državi zaradi stroge protihrupne zakonodaje že zdaj nihče ne sme vpiti. Zaradi minaretov zagotovo ne bo nihče ne večji ne manjši islamski skrajnež kot doslej, čeprav so za predlagatelje še tako znamenje islamskega hlepenja po prevladi, so v resnici le kup opek ali betona. Praktična vrednost novega ustavnega zakona bo enaka tisti na avstrijskem Koroškem, kjer je pokojni deželni glavar Jörg Haider pred dvema letoma prepovedal minarete, čeprav tam še nihče nikoli ni zaprosil za dovoljenje za njihovo gradnjo.

Naslednji cilj, pravijo zmagoslavni nasprotniki minaretov v Švici, bodo burke, črne rjuhe, s katerimi se nekatere muslimanke zavijajo od glave do peta. Če bodo tudi s tem uspeli, bo to prav takšen strel v koleno, s kakršnim so Švicarji, ki med svojimi muslimani večinoma jugoslovanskega rodu sploh nimajo veliko aktivno vernih, zadali hud udarec svojemu ugledu versko strpne, odprte države. Lahko si je predstavljati, kaj bodo storili saudski šejki, ko jih njihove soproge ne bodo več mogle spremljati v švicarske banke - denar bodo prenesli kam drugam.

Šele tretji napovedani ukrep švicarske ljudske stranke, boj proti vsiljenim porokam, bo imel vsaj nekaj pragmatičnosti, ki bi bila tako nujno potrebna za spopad z islamskim radikalizmom, a ga bo morda zasenčil populizem. Da, islamski fundamentalizem prinaša marsikaj, česar odprta in strpna Evropa upravičeno noče prenašati, toda boj proti temu bi bolj kot vpijoči populizem potreboval praktične, konkretne ukrepe. Vsaki ženski, ki se zaradi svojih verskih čustev želi pokrivati z burko in ruto - ali pa si obriti glavo -, je treba to dovoliti, a hkrati pomagati vsaki, ki jo osebno zatirajo proti njeni volji, ki ji ne dovolijo v šole ali na plavanje, ki ji določijo nezaželenega moža. Vsakemu imamu, ki seje sovraštvo in se morda celo povezuje s teroristi, je treba to preprečiti, vsakemu, ki samo opravlja svojo versko dolžnost, pa to omogočiti. Proti referendumu so nastopile tudi druge švicarske cerkve.

Prepoved minaretov, ki si jih konec koncev menda sploh ni izmislil prerok Mohamed, ampak so dediščina otomanskega imperija, ne bo v boju proti islamskim skrajnostim pomagala niti malo, bo pa poslabšala odnose s švicarskimi priseljenci in spodbudila posnemanje po vsej Evropi, vsaj tam, kjer so skrajni populisti dovolj močni. Upati je, da se bo proti temu bojevala evropska konvencija o človekovih pravicah, Švicarji pa se bodo morali iskreno vprašati, zakaj jim popuščajo živci. Je to zaradi obleganja mednarodne skupnosti zaradi institucije bančne tajnosti, enega od temeljev švicarskega gospodarstva? Je to zaradi dvajsetih odstotkov vseh državljanov, ki so tujega rodu, pa čeprav je zdaj večina novih priseljencev Nemcev? Švicarski islamski priseljenci, vsaj tisti prevladujoči s Kosova in iz Bosne, so res versko mlačni, neki versko zadrti oče pa je razburjal z zahtevo, da njegovi otroci ne smejo k pouku plavanja. Ali pa je za bes nad islamom vsaj malo kriv libijski diktator, ki jih z zajetjem talcev in na druge načine ponižuje že več kot leto dni, vse odkar so njegovega sina upravičeno kaznovali, ker je v ženevskem hotelu maltretiral služabnike? Če je bila to kaplja čez rob, so mu samo naredili uslugo - in sebi medvedjo. Boj proti islamskemu fundamentalizmu se vsekakor zdi drugačen kot boj z minareti.

Iz torkovega Dela.
http://www.delo.si/clanek/93881

---

Luka Koper s 4,2 milijona evrov dobička
Pretovor v Luki Koper je v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za petino, prihodki so se zmanjšali za 15 odstotkov na 87,9 milijona evrov, čisti dobiček pa za 77 odstotkov na 4,2 milijona evrov.
Ma.B./STA, pon, 30.11.2009 17:24

Koper - Poslovanje Luke Koper sta zaznamovala globalna finančna kriza in njeni učinki na realno gospodarstvo, sta uprava in nadzorni svet družbe po seji nadzornikov zapisala v sporočilu za javnost.

Za pet odstotkov nižji stroški poslovanja, ki so v prvih devetih mesecih znašali 78 milijonov evrov, so predvsem posledica reorganizacije in izkoriščanja notranjih rezerv.

V strukturi stroškov se je v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečal delež stroškov dela in odpisov vrednosti. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 10 odstotkov, predvsem zaradi podpisa kolektivne pogodbe.

Za 12 odstotkov so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali stroški amortizacije, ki so po mnenju uprave in nadzornega sveta predvsem posledica intenzivnih vlaganj. Dodatnih 1,8 milijona evrov je morala Luka Koper odšteti še za koncesijsko dajatev, ki je nadomestila plačevanje najemnine obale državi.

Luka Koper je v prvih devetih mesecih tako zabeležila 9,5 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V družbi pripisujejo upad predvsem nižjemu obsegu poslovnih prihodkov zaradi padca pretovora in neugodnemu gibanju stroškov dela in stroškov amortizacije.

Nadzorni svet se je danes seznanil še z napovedjo pretovora in poslovanja do konca leta. Uspešnost osnovne dejavnosti se v zadnjih mesecih vidno izboljšuje pri domala vseh blagovnih skupinah, poudarjata uprava in nadzorni svet. Ob koncu leta naj bi pretovorili več kot 13 milijonov ton tovora, "kar je nad pričakovanji".

Letošnji prihodki Luke Koper bodo letos predvidoma 12 odstotkov nižji kot lani, dobiček iz poslovanja pa naj bi presegel 11,5 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet pojasnjujeta, da bo potrebno nekatere naložbe ponovno ovrednotiti. Določene slabitve bodo po vsej verjetnosti neizbežne in bodo kot take negativno vplivale na končni rezultat.
http://www.delo.si/clanek/93869

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #9 : Prosinac 24, 2009, 11:51:18 prijepodne »
V središču
22.12.2009 Spremembe parkirnega režima

Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so danes na 27. seji po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin posebnega pomena v mestni občini Velenje. Sprejete spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na ureditev parkiranja v velenjskem mestnem središču.

Zaradi gradnje novega trgovskega središča (TC 3 – Mercator) je namreč onemogočeno parkiranje na parkirišču pri Rdeči dvorani. Tako se je močno povečal pritisk na parkirišča v mestnem središču, še posebej na parkirišča ob objektu Šaleška cesta 2 a-d, na parkirišča pri hotelu Paka in na parkirišča cone A. Na podlagi dogovora s stanovalci (etažnimi lastniki) in predstavniki podjetij ter institucij, ki delujejo znotraj obravnavanega območja, smo parkiranje na parkirišču ob objektu Šaleška cesta 2 a-d časovno omejili (dovoljeno parkiranje največ 1 uro), stanovalci pa so dobili eno dovolilnico za parkiranje na stanovanje. Časovno smo omejili tudi parkiranje na parkirišču hotela Paka (dovoljeno parkiranje največ 1 uro). Uspeli smo se dogovoriti za znižanje cene parkiranja v novi garažni hiši pri Avtobusnem postajališču Velenje (ura parkiranja 20 centov).

Kljub navedenim ukrepom se še vedno pojavljajo težave s parkiranjem, zato smo Odlok o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin dopolnili z ukrepi, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu parkirnemu režimu v mestu.
 
V odloku smo dopolnili uvedbo časovno omejenega parkiranja v conah A in B, izenačitev časa, ko je parkiranje potrebno plačati v conah A in B ter izenačitev cene parkiranja v conah A in B. Torej: parkiranje, krajše od 30 minut je povsod brezplačno;  tako v coni A kakor v coni B je v času med 7.00 in 15.30 uro parkiranje daljše od 30 minut potrebno plačati (v celoti); cena parkiranja v conah A in B je 40 centov za eno uro.

Osnovni namen ukrepov je preusmeritev dolgotrajnega parkiranja (npr. uslužbenci) iz najožjega mestnega središča, kjer naj bodo parkirišča prvenstveno namenjena kratkotrajnemu parkiranju, torej tistim, ki v to območje prihajajo zaradi različnih opravkov (zdravstveni dom, lekarna, občinska uprava, upravna enota, davčni urad, zavod za zaposlovanje, center za socialno delo, poslovni obiski, nakupi …). Podaljšanje časa plačljivega parkiranja v coni A bo zmanjšalo tudi tiste s parkiranjem povezane težave, s katerimi se srečujejo stanovalci con A in B ter lastniki poslovnih prostorov, lokalov in trgovin v obeh conah. 

Zaradi podaljšanja časa, v katerem se plačuje parkirnina v coni A, bomo tudi zvišali cene letne parkirne karte na 350 evrov. Osnova za izračun cene letne karte je namreč polovica polne cene vsakodnevnega celodnevnega parkiranja. Cena letne karte predstavlja celo manj kot 50 % tega zneska.

Stanovalci in pravne osebe bodo parkirne abonmaje lahko pridobili pod enakimi pogoji kot doslej. V letu 2009 smo izdali okoli 700 parkirnih abonmajev in prodali 166 letnih kart. Število parkirnih abonmajev je predvidljivo, če pa bi se povpraševanje po letnih parkirnih kartah toliko povečalo, da bi doseglo število razpoložljivih parkirnih mest, bomo prodajo letnih kart ustavili, saj bi se sicer lahko zgodilo, da kupci letnih kart in imetniki abonmajev ne bi našli prostora za parkiranje.

Predloge za spremembo parkiranja smo pred obravnavo na seji sveta predstavili tudi zainteresirani javnosti na javni obravnavi.

Prijazen pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje

http://www.velenje.si/615?newsId=3268

---

Rok: 10.01.2010
Javni poziv za najem parkirnih prostorov v garažni hiši 'Zeleni park'

Na podlagi 42.člena Statuta Mestne občine Koper (UO 40/00, 30/01, 29/03 in UL 90/05, 67/06, 39/08) iz-dajam SKLEPo javni ponudbi za pridobitev najemnikov parkirnih prostorovv garažnem objektu »Zeleni park«Objavlja se javna ponudba, s katero Mestna občina Koper poziva interesente za pridobitev v najem parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park« v Kopru, Pristaniška ulica 4, k podaji vlog za pridobitev v najem parkirnega prostora.Na razpolago je 85 parkirnih prostorov. A.Interesenti, ki bodo podali  vlogo za pridobitev parkirnega  prostora do vključno dne 10. januarja 2010, bodo imeli možnost pridobiti parkirni prostor v najem na način iz točke »E« tega sklepa, na-knadno prispele vloge pa – v primeru preostanka razpoložljivih parkirnih prostorov – na način iz točke »F« tega sklepa. Vlogo se poda v pisni obliki na naslov Mestna občina Koper, Urad za gos-podarske javne službe in promet, po pošti priporočeno ali preda osebno v sprejemni pisarni občin-ske uprave v Kopru, Verdijeva 10 (pritličje desno).Vloga naj vsebuje naslednje podatke:1. ime in priimek fizične osebe;2. naslov stalnega prebivališča (zaželena je tudi telefonska številka ali elektronski naslov);3. podatki o pridobljeni dovolilnici za vožnjo ali parkiranje na območju starega jedra mesta Ko-per skladno z Odlokom o prometni ureditvi v starem jedru mesta Koper - Capodistria (UL RS, št 79/07);4. za interesente iz skupin I., II., III. In IV. (po točki »B« tega sklepa) – razmerje do stanovanja, v katerem ima stalno in začasno prebivališče interesent iz 2. točke tega sklepa (lastnik, solastnik, najemnik, družinski član lastnika, najemnika ipd..).B.Interesenti bodo na podlagi pravočasno prejetih vlog razporejeni v naslednje skupine:- skupina I. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dostop omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki ne dovoljuje parkiranja na območju mestnega jedra (rdeča dovolilnica);- skupina II. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dos-top omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki dovoljuje parkiranje na območju mestnega jedra (zelena dovolilnica);- skupina III. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki imajo stalno prebivališče na Pris-taniški ulici (neparne hišne številke od 7 do 47) in ulic, ki so dostopne iz navedenega dela Pris-taniške ulice in ne sodijo med območja za pešce z omejenim lokalnim prometom in so lastniki dovolilnice (zelena ali rdeča dovolilnica);- skupina IV. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki so lastniki dovolilnice za parkira-nje (zelena dovolilnica);C.Razvrstitev interesentov v skupine iz točke B. tega sklepa in odločitev o izbiri najemnikov parkir-nih prostorov na podlagi pravočasno prispelih vlog izvede Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper.D.Pogoji pridobitve najema:- Sklenitev najemne pogodbe z lastnikom parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, s katero se interesent - najemnik, zaveže plačevati delež najemnine.- Plačevanje deleža najemnine v višini 15,00 € mesečno z vključenim DDV-jem.- Najemno razmerje se sklene za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja.- Prevzem obveze po spoštovanju hišnega reda in pravil garažne hiše.- Parkirno kartico za dostop v garažo najemnik pridobi pri lastniku parkirnih prostorov ob plači-lu kavcije 25,00 €. Kavcija se vrne v primeru vrnitve nepoškodovane parkirne kartice.E.Najemnike se izmed interesentov, ki bodo podali vloge do roka iz točke A. tega sklepa, določi na način, opisan v nadaljevanju. Naknadno podane vloge ne bodo upoštevane, razen v primeru iz tč. »F« tega sklepa.1.Prednostno se podeli parkirne prostore v najem interesentom iz skupine I.2.Prosti parkirni prostori, preostali po zadovoljitvi vseh izraženih interesov iz skupine I. se dodelijo interesentom iz skupine II., morebitni preostanek se nato dodeli interesentom iz naslednje skupine in tako naprej.3.Če preostanek parkirnih prostorov ne more zadostiti vsem interesentom iz posamezne skupine, se med interesenti izvede žreb.4.Po razporeditvi interesentov v skupine in izbiri najemnikov se sklep pristojnega urada vroči vsem interesentom in jim omogoči ugovor v 15 dneh po prejemu. O morebitnih ugovorih odloči dokon-čno komisija, ki do imenuje župan.F.Če tudi po celotnem izvedenem postopku za dodelitev parkirnih prostorov med interesente na pod-lagi tega sklepa še ostanejo na voljo prosti parkirni prostori, se slednji dodelijo morebitnim drugim interesentom, ob upoštevanju vrstnega reda vlog, vloženih tudi po preteku roka iz točke »A.« tega sklepa in sicer dokler niso vsi razpoložljivi parkirni prostori oddani v najem.G.1.Po izvedenem postopku iz točk E in F tega sklepa se o dodelitvi parkirnih prostorov oziroma o iz-branih najemnikih obvesti lastnika parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, to je družbo Prefabdva d.o.o., Cesta Zore Perello Godina 2, Koper, ki z najemniki sklene najemne po-godbe. Najemniki se osebno zglasijo pri upravljavcu, s katerim sklenejo najemno pogodbo in pri-dobijo parkirno kartico.2.V primeru, da izbrani najemnik ne sklene ponujene pogodbe, se tako sproščeni prostor dodeli nas-lednjemu interesentu, ki bi bil sicer izbran, če taki interesenti obstojajo, o čemer odloči Urad za gospodarske javne službe in promet, sicer pa se s prostim prostorom ravna skladno s točko F.tega sklepa.H.V primeru sprostitve parkirnih prostorov – potem, ko so bili vsi že enkrat oddani v najem (odpo-ved najema) – se sproščeni parkirni prostori ponudijo v najem interesentom, ki jim po izvedenemu postopku iz točke E in F ni bila dodeljena pravica za pridobitev v najem parkirnega prostora v ga-ražnem objektu »Zeleni park«. I. Za izvedbo postopkov tega sklepa je odgovoren pristojni organ Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper za objavo tega sklepa, zbiranje vlog interesentov, razporeditev in-teresentov po skupinah, izvedbo postopka razdelitve parkirnih prostorov in drugih potrebnih aktiv-nosti.K.Ta sklep se objavi - na oglasni deski občinske uprave;L.Ta sklep velja takojŠtevilka:371-521/2009 Datum:      11.12.2009          Župan     Boris PopovičNa podlagi 42.člena Statuta Mestne občine Koper (UO 40/00, 30/01, 29/03 in UL 90/05, 67/06, 39/08) izdajam

SKLEP
o javni ponudbi za pridobitev najemnikov parkirnih prostorov
v garažnem objektu »Zeleni park«


Objavlja se javna ponudba, s katero Mestna občina Koper poziva interesente za pridobitev v najem parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park« v Kopru, Pristaniška ulica 4, k podaji vlog za pridobitev v najem parkirnega prostora.
Na razpolago je 85 parkirnih prostorov.

A.
Interesenti, ki bodo podali  vlogo za pridobitev parkirnega  prostora do vključno dne 10. januarja 2010, bodo imeli možnost pridobiti parkirni prostor v najem na način iz točke »E« tega sklepa, na-knadno prispele vloge pa – v primeru preostanka razpoložljivih parkirnih prostorov – na način iz točke »F« tega sklepa. Vlogo se poda v pisni obliki na naslov Mestna občina Koper, Urad za gos-podarske javne službe in promet, po pošti priporočeno ali preda osebno v sprejemni pisarni občin-ske uprave v Kopru, Verdijeva 10 (pritličje desno).
Vloga naj vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek fizične osebe;
2. naslov stalnega prebivališča (zaželena je tudi telefonska številka ali elektronski naslov);
3. podatki o pridobljeni dovolilnici za vožnjo ali parkiranje na območju starega jedra mesta Ko-per skladno z Odlokom o prometni ureditvi v starem jedru mesta Koper - Capodistria (UL RS, št 79/07);
4. za interesente iz skupin I., II., III. In IV. (po točki »B« tega sklepa) – razmerje do stanovanja, v katerem ima stalno in začasno prebivališče interesent iz 2. točke tega sklepa (lastnik, solastnik, najemnik, družinski član lastnika, najemnika ipd..).

B.
Interesenti bodo na podlagi pravočasno prejetih vlog razporejeni v naslednje skupine:
- skupina I. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dostop omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki ne dovoljuje parkiranja na območju mestnega jedra (rdeča dovolilnica);
- skupina II. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dos-top omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki dovoljuje parkiranje na območju mestnega jedra (zelena dovolilnica);
- skupina III. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki imajo stalno prebivališče na Pris-taniški ulici (neparne hišne številke od 7 do 47) in ulic, ki so dostopne iz navedenega dela Pris-taniške ulice in ne sodijo med območja za pešce z omejenim lokalnim prometom in so lastniki dovolilnice (zelena ali rdeča dovolilnica);
- skupina IV. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki so lastniki dovolilnice za parkira-nje (zelena dovolilnica);

C.
Razvrstitev interesentov v skupine iz točke B. tega sklepa in odločitev o izbiri najemnikov parkir-nih prostorov na podlagi pravočasno prispelih vlog izvede Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper.

D.
Pogoji pridobitve najema:
- Sklenitev najemne pogodbe z lastnikom parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, s katero se interesent - najemnik, zaveže plačevati delež najemnine.
- Plačevanje deleža najemnine v višini 15,00 € mesečno z vključenim DDV-jem.
- Najemno razmerje se sklene za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja.
- Prevzem obveze po spoštovanju hišnega reda in pravil garažne hiše.
- Parkirno kartico za dostop v garažo najemnik pridobi pri lastniku parkirnih prostorov ob plači-lu kavcije 25,00 €. Kavcija se vrne v primeru vrnitve nepoškodovane parkirne kartice.

E.
Najemnike se izmed interesentov, ki bodo podali vloge do roka iz točke A. tega sklepa, določi na način, opisan v nadaljevanju. Naknadno podane vloge ne bodo upoštevane, razen v primeru iz tč. »F« tega sklepa.
1.
Prednostno se podeli parkirne prostore v najem interesentom iz skupine I.
2.
Prosti parkirni prostori, preostali po zadovoljitvi vseh izraženih interesov iz skupine I. se dodelijo interesentom iz skupine II., morebitni preostanek se nato dodeli interesentom iz naslednje skupine in tako naprej.
3.
Če preostanek parkirnih prostorov ne more zadostiti vsem interesentom iz posamezne skupine, se med interesenti izvede žreb.
4.
Po razporeditvi interesentov v skupine in izbiri najemnikov se sklep pristojnega urada vroči vsem interesentom in jim omogoči ugovor v 15 dneh po prejemu. O morebitnih ugovorih odloči dokon-čno komisija, ki do imenuje župan.

F.
Če tudi po celotnem izvedenem postopku za dodelitev parkirnih prostorov med interesente na pod-lagi tega sklepa še ostanejo na voljo prosti parkirni prostori, se slednji dodelijo morebitnim drugim interesentom, ob upoštevanju vrstnega reda vlog, vloženih tudi po preteku roka iz točke »A.« tega sklepa in sicer dokler niso vsi razpoložljivi parkirni prostori oddani v najem.

G.
1.
Po izvedenem postopku iz točk E in F tega sklepa se o dodelitvi parkirnih prostorov oziroma o iz-branih najemnikih obvesti lastnika parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, to je družbo Prefabdva d.o.o., Cesta Zore Perello Godina 2, Koper, ki z najemniki sklene najemne po-godbe. Najemniki se osebno zglasijo pri upravljavcu, s katerim sklenejo najemno pogodbo in pri-dobijo parkirno kartico.
2.
V primeru, da izbrani najemnik ne sklene ponujene pogodbe, se tako sproščeni prostor dodeli nas-lednjemu interesentu, ki bi bil sicer izbran, če taki interesenti obstojajo, o čemer odloči Urad za gospodarske javne službe in promet, sicer pa se s prostim prostorom ravna skladno s točko F.tega sklepa.

H.
V primeru sprostitve parkirnih prostorov – potem, ko so bili vsi že enkrat oddani v najem (odpo-ved najema) – se sproščeni parkirni prostori ponudijo v najem interesentom, ki jim po izvedenemu postopku iz točke E in F ni bila dodeljena pravica za pridobitev v najem parkirnega prostora v ga-ražnem objektu »Zeleni park«.

I.
Za izvedbo postopkov tega sklepa je odgovoren pristojni organ Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper za objavo tega sklepa, zbiranje vlog interesentov, razporeditev in-teresentov po skupinah, izvedbo postopka razdelitve parkirnih prostorov in drugih potrebnih aktiv-nosti.

K.
Ta sklep se objavi
- na oglasni deski občinske uprave;

L.
Ta sklep velja takoj

Številka:    371-521/2009
Datum:      11.12.2009
 
       
Župan
Boris Popovič
 
 Sklep (.doc, 89 KB) 
 
 Dopis stanovalcem Staničevega, Gortanovega in Prešernovega trga (.doc, 174 KB)
http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7839

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #10 : Prosinac 24, 2009, 11:53:30 prijepodne »
Aktualno
 
24. 12. 2009 | obvestilo
Poslovni čas sprejemne pisarne MO Ptuj
Obveščamo vas, da bo sprejemna pisarna Mestne občine Ptuj dne 24. 12. in 31. 12. 2009 za stranke poslovala do 12. ure.

Hvala za razumevanje.

 Nazaj na seznam vseh novic 
http://www.ptuj.si/aktualno?id=000013766

---

OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da bo v četrtek, 24. in 31. decembra 2009 občinska uprava Občine Lendava poslovala do 13.ure.

OBČINA LENDAVA
Voščilo Spoštovane Občanke in Občani!
Ob iztekajočem letu se Vam zahvaljujemo za sodelovanje in izkazano pripadnost naši skupnosti. Želimo Vam mirne in vesele božične praznike v krogu najdražjih ter zdravja, sreče in uspehov polno novo leto.


Župan mag. Anton Balažek s sodelavci ter Občinski svet občine Lendava

VABILO
Vabimo Vas na skupni božično-novoletni koncert Občine Lendava, Glasbene šole Lendava in Komornega pevskega zbora Vita, ki bo v sredo, 23. decembra 2009, ob 18. uri v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.

Glasbena šola Lendava
KPZ Vita
Občina Lendava
http://www.lendava.si/

---

04. 12. 2009:
 Čakovska šola risanega filma
Na Ta veseli dan kulture so tudi v lendavski gledališki in koncertnii dvorani imeli dan odprtih vrat in je bil ogled prostorov in razstave brezplačen. Pripravili pa so tudi projekcijo animiranih filmov, ki so nastali na Mednarodni šoli risanega filma v Čakovcu. Otroška in mladinska ustvarjalnost na Šoli animiranega filma (ŠAF) v Čakovcu poteka že od leta 1975, v njej pa pod vodstvom mentorjev sodelujejo mladi od 7. do 18. leta starosti.

Ob tem, da negujejo in popularizirajo risani film, vsako leto tudi gostijo znane avtorje risanega filma svetovnega slovesa, s svojimi izdelki pa sodelujejo na uglednih svetovnih festivalih risanega filma. Njihova povprečna letna produkcija so trije do štirje filmi, ki trajajo od osem do deset minut, do danes pa so ustvarili že čez 120 filmom.
http://www.lendava.si/?mode=novica&newsId=1344

---

Županovo voščilo
 
Spoštovani!
Prijetne božične praznike ter srečno, zadovoljno in zdravo prihajajoče leto Vam želim

 Franc KANGLER
župan Mestne občine Maribor

      Priloge 
 
     Županovo voščilo
   http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11107#1
 
http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=372&pid=4464

Preeeeeeeeeedobro,Franc v voščilke ima i muziku i mali zbor!!! d d d d d

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #11 : Siječanj 17, 2010, 05:33:47 poslijepodne »


Jacob in Wilhelm Grimm:

Pepelka (kratka obnova)

Živel je bogat mož, kateremu je zbolela žena. Na smrtni postelji je mati dejala svoji hčeri, Pepelki: »Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini.« Oče se je nato znova poročil; nova žena je s sabo pripeljala dve hčeri, ki sta bili lepi, a grdega in črnega srca. Pepelka je morala opravljati vsa hišna dela. Vedno je bila prašna in umazana od pepela. Ko je moral oče oditi na sejem, sta si pastorki zaželeli lepih oblek in biserov ter dragih kamnov. Pepelka pa si je zaželela prvi prot, ki bo očeta oplazil na poti domov. Tako ji je prinesel leskovo mladiko. Pepelka jo je zasadila na materin grob; vsak dan jo je zalivala s svojimi solzami. Zraslo je drevo, na katerega je vsakič priletela bela ptičica, ki je Pepelki uresničila vsako željo.

Nekega dne je kralj priredil tridnevno praznovanje, na katerega so bile povabljene najlepše deklice v deželi, da bi si kraljevič lahko izbral nevesto.

Seveda je hotela iti tudi Pepelka, vendar ji mačeha ni dovolila. Dajala ji je nemogoče naloge (stresla ji je skledo leče v pepel, da jo mora prebrati). Vendar je vse to opravila s pomočjo ptic. Kljub temu pa ni smela iti. Zato je prosila ptico na drevesu, da ji da obleko za na ples. Dobila je zlato in srebrno obleko, ter s svilo in srebrom izvezene čeveljce.

Na plesu jo je kraljevič takoj opazil in hotel plesati le z njo. Nihče je ni prepoznal. Po plesu je Pepelka ušla tako, da je skočila v golobnjak.

Naslednji dan se je zgodba ponovila; kraljeviču je ušla tako, da je skočila na drevo in spet je ni mogel najti.

Tretji večer je dobila še čudovitejšo obleko in zlate čeveljce. Kraljevič je dal že prej namazati stopnice s smolo, tako da je Pepelka med begom izgubila zlat čeveljček. Naslednji dan je kraljevič s pomočjo čeveljčka iskal svojo nevesto. Prva lepa sestra si je odrezala palec na nogi, da ji je bil čeveljček prav. Druga si je odrezala del pete. Vendar je ptiček na veji kraljeviča vedno opozoril, da to ni prava nevesta, saj ima kri v čeveljčku. Zadnja je poskusila še Pepelka in bil ji je kot ulit. Tako se je našla prava nevesta in vsi so bili presenečeni. Na poroki sta se hudobni sestri prilizovali Pepelki; vsaka jo je spremljala na eni strani. Goloba sta jima na poti v cerkev izkljuvala oči; tako sta zaradi hudobije in hinavščine ostali slepi vse svoje žive dni.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Pepelka
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

shaka zulu

  • Gost
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #13 : Rujan 18, 2010, 11:51:05 poslijepodne »
Festival Stare trte, najstarejše na svetu
Festival Stare trte je vrhunski turistični kulinarično-vinsko-kulturni festival v Mariboru,
največja jesenska turistična prireditev.
Gosti preko 500 sodelujočih.
Festival Stare trte ponuja priložnosti za srečanja strokovnjakov in ljubiteljev, za zabavo in učenje, za odrasle in otroke, za telo in dušo.

Program 10. Festivala Stare trte

 Petek, 17.9.
26. Splavarski krst, nabrežje Drave
Mednarodni praznik ekoloških kmetij, Glavni trg
 Sobota, 18.9.
1. Ekomaraton Maribor – kolesarski dan, Trg svobode
Dobrodelni pohod koraki za korakce, Trg svobode
 Nedelja, 19.9.
1. Ekomaraton Maribor – tekaški dan, Trg svobode
Praznik na Dravi, nabrežje Drave
 Ponedeljek, 20.9.
Večer vin Kraner - Plateis, Mulec in Ramšak, Hiša stare trte
 Torek, 21.9.
Prodajna razstava sadja in bučnega olja, Glavni trg
Vino in čokolada, Hiša Stare trte
 Sreda, 22.9.
Vina hiše Doppler, Hiša Stare trte
Urbanov večer, Mariborski grad
Prodajna razstava sadja in bučnega olja, Glavni trg
 Četrtek, 23.9.
Večer kleti Dveri Pax, Hiša Stare trte
Prodajna razstava sadja in bučnega olja, Glavni trg
 Petek, 24.9.
Predstavitev mest Evropska prestolnica kulture 2012, Glavni trg
Okusi Evrope, Glavni trg
Ekološka tržnica, Glavni trg
Vina Pullus, Hiša stare trte
 Sobota, 25.9.
Podeželje v mestu – najboljši pridelovalci delikatesnih izdelkov po izboru kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Glavni trg
Vina vinorodne dežele Podravje, Glavni trg
Mojstri kuhanja v kotličih, Glavni trg
Glasbeni program priznanih orkestrov in ansamblov, Glavni trg
Kmečki praznik v Svečini, Svečina 
 Nedelja, 26.9.
24. Svečana trgatev stare trte, Lent, pred Hišo Stare trte
29. kmečki praznik v Svečini, Svečina   

Ne zamudite:
Lov na grozde in čaše po mariborskih ulicah - tematski voden ogled mesta
Petek, 24.9., ob 12.00 uri
Trajanje: cca 60 min. Cena: 1,00 EUR.
Prijave: do 23.9.2010 na tic@maribor.si ali 02 234 66 11.

Lipiške kočije - brezplačne promocijske vožnje
Sobota, 25.9., med 11.00 in 16.00
Začetek voženj: Glavni trg

Srednjeveška tiskarna - tiskanje grafik Hiše Stare trte
Nedelja, 26.9., med 11.00 in 13.00 pred Hišo Stare trte
Grafike bosta podpisovala gospodar stare trte, župan Franc Kangler, in mestni viničar, mag. Tone Zafošnik.

Celoten program festivala si lahko ogledate tukaj.

Post festivalski dogodki
Sreda, 29.9. in sobota, 2.10.: Ambasador gostoljubja - Mariborske zgodbe od 15. do 18. stoletja
Četrtek, 30.9., do sobote, 2.10.: Festival čebelarstva in medenih dni v Mariboru, Stadion Arena pod Pohorjem
Sreda, 20.10.: VinDel – mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, Hotel Habakuk.

Festival Stare trte je vrhunec cikla prireditev od rezi do martinovanja, ki ga v Mariboru pripravimo v čast Stari trti, najstarejši trti na svetu, največji etnografski znamenitosti Maribora, simbolu bogate vinske kulture Maribora in Štajerske in iztočnici in cilju vseh vinskih cest, ki prepredajo gričevnati mestni vinorodni okoliš. Zdravica Stari trti.



Prizorišča: Glavni trg, Trg svobode, Hiša Stare trte, okoliške vinske ceste.

Lokacija: Grajski trg, Trg svobode, Glavni trg, Stara trta na Lentu Čas prireditve: 17. - 26. 9. 2010 (10. Festival Stare trte)
Naziv: Turistično informacijski center Maribor Naslov: Partizanska 6a, 2000 Maribor Telefon: +386 (0) 2 23 46 611 Fax: +386 (0) 2 23 46 613 Email: tic@maribor.si www: http://www.maribor-pohorje.si 
http://www.maribor-pohorje.si/festival-stare-trte--najstarejse-na-svetu.aspx

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 3935
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #14 : Listopad 07, 2010, 11:46:45 poslijepodne »

Let 3 - Kiklop

Petek, 01 Oktober 2010, 20:07 

Je čas za tragedijo in je čas za komedijo. Nova predstava gledališča Scena Gorica vam ponuja nekaj vmes. Edina ohranjena Evripidova satirična drama ‘KIKLOP’ v režiji Ivice Buljana in v priredbi Gorana Ferčeca je premierna uprizoritev besedila za katerega je, zaradi njegove izredne žanrske neopredeljenosti, vedno primanjkovalo pogumnih.

"Temelječa na devetem spevu Homerjevega epa ‘Odiseja’ se lahko satirična drama Kiklop danes ‘bere’ kot žanr, ki istočasno potencira moralno šibkost posameznika na ironičen način, odkriva dvoličnost časa in ga revilitazira in je hkrati satirična kritika dužbe, ki hkrati opravičuje njene slabosti," so zapisali v sporočilu za javnost.

In dodali, "a meji med komedijo in tragedijo, satiro in slapstickom, brez vzvišenih ali božanskih likov, brez razkrivanja višjih resnic a hkrati poln travestije, parodije in plesa, s pomočjo skupine Let 3 Kiklop postaja pravi spektakel, ki vas poziva na gledališki dogodek leta v katerem ste vedno želeli sodelovati oz. si ga ogledati. Pod vodstvom mladega igralca Marka Cindrića, izkušenega Frana Maškovića ter energičnega člana zasedbe Let 3 Zorana Prodanovića Prlje v dionizijskih bakanalijah sodelujejo še mladi in talentirani igralci, plesalci in študentje Akademije dramskih umjetnosti v Zagrabu."
 

Kiklop
Režiser: Ivica Buljan

Dramaturg in priredba teksta: Goran Ferčec

Kostumografinja: Ana Savić Gecan

Scenograf: Ivan Fijolić

Glasba: Let 3

Izvajalci:

Zoran Prodanović Prlja * Marko Cindrić * Frano Mašković * Marinko Leš * Damir Martinović Mrle * Matej Zec * Branko Kovačić * Dražen Baljak * Tomislav Kvartuč * Damjan Simić * Elvis Hodžić * Davor Ćiković * Ivan Magud * Ivan Ožegović * Boris Barukčić * Miroslav Mlinar

(Dallas, GN)

Zvir:
http://www.glasbene-novice.si/tujina/let-3-kiklop
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549