KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině

[Ljudevit Kaj]

Jacob in Wilhelm Grimm:

Pepelka (kratka obnova)

Živel je bogat mož, kateremu je zbolela žena. Na smrtni postelji je mati dejala svoji hčeri, Pepelki: »Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini.« Oče se je nato znova poročil; nova žena je s sabo pripeljala dve hčeri, ki sta bili lepi, a grdega in črnega srca. Pepelka je morala opravljati vsa hišna dela. Vedno je bila prašna in umazana od pepela. Ko je moral oče oditi na sejem, sta si pastorki zaželeli lepih oblek in biserov ter dragih kamnov. Pepelka pa si je zaželela prvi prot, ki bo očeta oplazil na poti domov. Tako ji je prinesel leskovo mladiko. Pepelka jo je zasadila na materin grob; vsak dan jo je zalivala s svojimi solzami. Zraslo je drevo, na katerega je vsakič priletela bela ptičica, ki je Pepelki uresničila vsako željo.


Nastavek:
http://www.forumgorica.com/kajkavski/kaj-kaj-kajzertum-slicnost-i-razlikovnost-hr-i-si-kajkavscine/msg10213/#msg10213

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vuz Pepelnicu

ZLATI MUZIKANTI

PEPELKA (Pepeljuga)

Kot Pepelka se mi zdiš,
pozabljena.
V pajčevino se spustiš,
omamljena.


Če želiš ti priznam,
vse ti dam,
zaplesala bova nocoj,
pravljica naj živi
in z njo ti,
do konca dni.


Nastavek:
http://www.forumgorica.com/zabava/stripeki-riseki-(risani-filmeki)/msg41998/#msg41998

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vide(l)o:
PEPEL-JUGA
POP DESIGN – Pepelka, 04:13
Pesem Ansambla “Zlati muzikanti” v priredbi skupine POP DESIGN.

POP DESIGN - Pepelka 

[Ljudevit Kaj]

Valentinovo

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Danes je podobno kot vsi večji prazniki močno skomercializiran.

Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem. Zveza tudi ocenjuje, da 85 odstotkov vseh valentinčkov kupijo ženske.

Vsebina 
1 Zgodovina
       1.1 Valentin
       1.2 Srednji vek
2 Valentinovo v zahodnem svetu
       2.1 Valentinovo na Slovenskem
3 Valentinovo v drugih kulturah
4 Glej tudi
5 Viri in literatura
       5.1 Viri
       5.2 Literatura
       5.2.1 Online
 

Zgodovina

Valentin
Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14. februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, ki je leta 143 kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. Stephan A. Hoeller o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg krsta, maziljenja, evharistije, mašniškega posvečenja in obredov umiranja valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta zakramenta, imenovana 'odrešenje' (apolytrosis) in 'poročna soba'.« [1].

Srednji vek
Švedski koledar s prikazanim dnem svetega Valentina (1712)Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi so tudi naslednje:

- na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, naj bi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«.
- Ko je cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi.
V večini legend se kot datum svetnikovega mučeništva pojavlja 14. februar.

Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo«.


Valentinovo v zahodnem svetu

Voščilnica za valentinovo, okoli leta 1910V zahodnem svetu se poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril. Običajno moški obdarujejo ženske. Darila navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Podarja se tudi nakit.

V marsikateri osnovni šoli se od učencev zahteva, da za valentinovo podarijo voščilnico ali darilce vsakomur v razredu. Pri tem pogosto zapišejo, kaj cenijo drug pri drugem. Čeprav se ta navada včasih kritizira kot nepotrebna ali neprimerna, ponekod obstaja že desetletja.

Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«.


Valentinovo na Slovenskem
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.

V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.

Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.

Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam z Nizozemskega.


Valentinovo v drugih kulturah

Na Japonskem, v Koreji in podobno tudi v Avstraliji se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Vendar pa je za mnoge ženske, zlasti pisarniške delavke, dejanje postalo obveznost in se od njih pričakuje, da (včasih s precejšnjimi stroški) podarijo čokolado vsem moškim sodelavcem. Na Japonskem tako čokolado imenujejo giri-choco (義理チョ&#12467) - sestavljeno iz besed giri (obveznost, dolžnost) in choco, skrajšana oblika besede chokorēto (チョコレート), kar pomeni čokolada. Tej nasprotna je honmei-choco, ki jo podarijo svojim dragim. Čokolado, ki si jo izmenjujejo prijateljice, imenujejo tomo-choco.

Zaradi nadaljnjih marketinških prizadevanj se je razvil tudi dan, ko naj bi moški tistim, ki so jih na valentinovo obdarovali, uslugo vrnili. V resnici ti pogosto obdarujejo le svoje izbranke. Ta dan se praznuje 14. marca in se imenuje Beli dan. Prvotno je namreč veljalo, da se podarja belo čokolado ali mehke penaste bonbone marshmallows. Vendar pa se v zadnjem času podarja tudi perilo.

V Koreji se 14. aprila praznuje tudi Črni dan, ko moški, ki za valentinovo niso dobili ničesar, skupaj jedo rezance po kitajsko v črni omaki, imenovane Jajangmyun.

Valentinovo praznujejo tudi v perzijski kulturi (Iran), čeprav trda islamska vlada to kot del zahoda zavrača in omejuje.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Valentinovo 
 
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Malibu ans Na Valentinovo ptuj 2009, 02:58

Malibu ans Na Valentinovo ptuj 2009 

[Ljudevit Kaj]

Novi list, 2013-03-05

Kolumne, komentari
 
S kamika i mora

Čitajte Orhana, gljedajte Aru
 
    Uz poziv za učenje turskog, moja preporuka bila bi i: »Čitajte Orhana Pamuka, gljedajte Aru Gülera i turski filmi«. Pamuk je turski nobelovac čigovi libri se moru kupit već na aerodromu va Istanbulu, a turski film trenutačno j' jedan od najboljih va svitu.

Piše: Kim Cuculić
 
 
Često se reče da j' Rika multikulturalan grad. To j' činjenica, ma morda bi ta aspekt našega grada mogal bit i vidljiviji. Ovako se ta multikulturalnost uglavnon svodi na povremene etno smotre ali prigodna kulturna i gastronomska događanja. Po ten pitanju moglo bi se još više storit. Trebalo j' i fanj dugo da i Rika dobije kineski restorani, a još nan, kot va sakon malo većen europskon gradu fale i indijski, tajlandski, japanski, španjolski i drugi restorani.

    Dobro j' da Rika imeje i Dani frankofonije, i Dani talijanske kulture i talijanskoga zajika, i ciklusi raznih europskih i svjeckih kinematografij va Art-kinu i tako dalje. Se ovo pišen zato aš je pasanu šetemanu va rečkon Malon salonu otprta izložba svjecki poznatog turskog fotografa Are Gülera. Njegovo »Oko Istanbula« približilo nan je jedan drugi svit. I ove predivne crno-bele fotografije dokaz su da Turci imeju bogatu kulturu i baštinu, a ne da su poznati leh po turskin sapunačami. Na otpiranju izložbi moglo se čut da v Rike, recimo, imejemo Tursku kuću, ma da niki ne zna i ne vadi turski zajik. A zač ne? Pa magari zbog toga ča tuliki judi va Hrvackoj i v Rike gljedaju turske sapunači.

    Uz poziv za učenje turskog, moja preporuka bila bi i: »Čitajte Orhana Pamuka, gljedajte Aru Gülera i turski filmi«. Pamuk je turski nobelovac čigovi libri se moru kupit već na aerodromu va Istanbulu, a turski film trenutačno j' jedan od najboljih va svitu. Otpiranje izložbi va Malon salonu bilo j' interesantno i zbog govora turskog veleposlanika va Hrvackoj. Protokol je vavik takov da fanj njih divani (evo jedne lipe turske besedi ka j' isto tako i čakavska), a veleposlanik je bil zadnji. Stal je pred mikrofon i rekal da imeje jednu dobru i jednu lošu vest: »Loša j' ta ča ću još i ja govorit, a dobra j' vest da ću bit kratak«. To j' bilo šarmantno i duhovito, a moglo bi postat praksa i kad su va pitanju neka buduća otpiranja i protokoli.


http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285D2863285B2863285A28582859285B28632893289328632863285E285D285B285E2861285E28632863286328592863A

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vu-te tur(opol)ske zemle

VU TOJ TUR(OPOL)SKOJ ZEMLI
Dunja Knebl - VU TOJ TURSKOJ ZEMLI, 02:21

Dunja Knebl - VU TOJ TURSKOJ ZEMLI

[Ljudevit Kaj]

Novi list, 2013-03-05

S KAMIKA I MORA

Živko – legenda bazena
 
    A Živka, nisan poznala leh ja i nekuliko mane sličnih. Njega j' poznalo pol Riki. Si oni ki su bar jedanput nogun stupili na bazen. I tako j' tomu bilo već let i let. On je bil zadnji ki j' ostal od one nekadašnje stare bazenske gardi. Od oneh ki su na bazenu delali doklen je još to bil leh bazen, a ne bazenski kompleks, doklen se j' balon dizal, od buri i nevrimena čuval, a na proliće kaleval.

Piše Slavica Mrkić-Modrić
 
 
Kad san bila mlaja, nikako mi ni bilo ćaro zač moj otac, ki pročita novine od prve do zadnje stranice i ki to mora načinit prvo devete jutro, vavek to svoje čitanje počinje na osmrtnicami. Milijun put san mu užala reć - pa tata, ti ti baren neće pobić, zač da ti dan počne z mrtvemi? Pogljedal bi me i rekal da će mi se bit jasno kad malo ostarejen. I ni lagal. Najme, ja ka bin nekada te stranice leh prehitila, sad jih pregljedan, aš nažalost, puno puti su me iznenadile. Na njimin san našla one ke poznan, a med njimin puno oneh ki su zaslužili da njin dojden reć zadnje bog. Tako j' bilo i ki'vo dan. I da san pročitala novine do devete jutro kako to dela moj otac, bila bin šla Živku na sprogod, ovako j Živko prošal ća i prez moga pozdrava.

    A Živka, nisan poznala leh ja i nekuliko mane sličnih. Njega j' poznalo pol Riki. Si oni ki su bar jedanput nogun stupili na bazen. I tako j' tomu bilo već let i let. On je bil zadnji ki j' ostal od one nekadašnje stare bazenske gardi. Od oneh ki su na bazenu delali doklen je još to bil leh bazen, a ne bazenski kompleks, doklen se j' balon dizal, od buri i nevrimena čuval, a na proliće kaleval. Kumpanije z nekoga humanijega vrimena va komu j' bilo već prijatelstva, a manje nenavidnosti. A bazen je Živku zaspraven bil drugi dom. Ta banjin bil je kod nekakova bazenska maskota. Kod Zagi, ale Adrijana, ale Vučko. Gljedajuć va tu obavjest o smrti, va toga Živka na novinskoj harte, va misli mi j' došlo milijun zgod i nezgod ke j' ta hahar na bazenu proizvel. I vavek bez posljedic, aš na Živka se čovik ni mogal razjadit. Na delo ni zakasnil jedino ako j' prespal na bazenu, kod ča bi i kraj radnoga vrimena retko doškal, aš on je imel svoju logiku i svoju satnicu. Puno mu j' direhtori bazena otelo stat na rep, ma jako bi brzo odustali. Zadnji, šjor Jelovica ni ni proval, aš je ta šegav i nadasve dobar čovik zajedno videl s ken ima posla, dokončal da j' Živko dobar kod kruh, ma na svoju ruku, i ča ga već ispravljaš, on već hita na bandu. Domišljan se i kad je na nekakovomu plivačkomu natecanju namesto talijanske zastavi obesil mađarsku i nikako mu ni bilo ćaro da ča sad ti Talijani delaju takovu kumediju okol jedne bandjeri. A o tomu kako j' valje na početku rata namesto hrvacke himni pušćal onu od bivše državi, da ni ne govorin. Sa srića da su je valje fermali aš bi Živko vreštu finil, ma ni se on ni ta put dal smest. Kod da j' čera bilo čujen ga kako govori - j... ih k..ac, što se pjene, pa do jučer su je svi pjevali. Ovu novu još nisam presnimio.

    O tomu da mu j' najvažneje va životu bilo popravit kakov auto ale motor, najbolje zna Ante, komu j' Živko zaspraven bil nekakova vrst šegrta. Pa doklen bi Ante delal po bazenu, Živko bi na parkiraištu kopal po motorimi od autih, a da gazdi nisu ni znali ča dela. Pokle bi njin samo došal i rekal da j' neš poštelal. A kad bi daž padal, pa bismo si skupa sedeli va klupskomu kafiću, e onput bi Živko bil svoj na svomu. Onput bi povedal takove štorije da j' to čudo. I ni bilo važno da jih ča se tiče istini pas z maslon ne bi pojil. Bože ča j' pljuskal, ma sedno smo komać čekali čut još ku. Kad bi finil, Ante bi mu rekal da laže kod pas, a Živko bi ga pogljedal i rekal – crkal da bog da ako lažen. I još čuda toga bi se o tomu deškiću ki nikada ni odrastal, moglo povedat, ma nikada tako dobro kod ča on to sad dela spred sv. Petra, čekajuć da tete Darinke, gospa Ankice, Mare Debeloj, barba Josu, barba Đuliju, barba Ivu, Silvije rekorderke i sen onen drugen z toga nekoga vrimena poveje ča j' se bilo od kada njih ni. Bog Živko, legendo bazena!


http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285C2863285B2863285A28582859285B28632893289328632863285E285D285B285C285E285E28632863286328592863X

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vse ke je mlajše vu gorice, a kosti starše vu toplice...

Kam da se pojde - Bedekovčanski pušlek, 02:20

Kam da se pojde - Bedekovčanski pušlek

[Ljudevit Kaj]

Zokijova (pr)deželna afera

* * * *

AFERA

NLB: Hrvaška jih toži, premierju pa milijoni

Objavljeno: 26.01.2013
Avtor: Irena Divković Milanović

Ključne besede:
LB, Ljubljanska banka, NLB, Zoran Milanović, Stipe Milanović, kredit

Družina hrvaškega predsednika vlade Zorana Milanovića dobila odličen kredit prek naše banke.
.
ZAGREB – Register zagrebškega trgovskega sodišča razkriva morda najeksplozivnejšo skrivnost slovensko-hrvaških odnosov v povezavi z afero Ljubljanske banke. Sredi zunanjepolitičnega spora, v središču katerega sta hrvaška tožba proti Ljubljanski banki in slovenska ratifikacija za vstop južne sosede v EU, so uradni podatki za zagrebško podjetje Modestus namreč pokazali, da je družina hrvaškega premierja Zorana Milanovića že od leta 2007 v odličnih odnosih z Ljubljansko banko.

Tri odstotke za tri milijone

Hčerinsko podjetje Nove Ljubljanske banke je namreč odobrilo izjemno visok in privilegiran kredit podjetju, v katerem je direktor brat Zorana Milanovića, zastavni dolžniki pa so starši. Zadnje informacije s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve govorijo o hrvaški vladi, ki da je pripravljena umakniti pooblastila hrvaškim bankam za tožbe proti Ljubljanski banki, če se prej najde druga rešitev. To je bil odziv na napovedi slovenskega ministra Karla Erjavca, češ da bi parlament od konca februarja pa do 8. marca utegnil ratificirali hrvaško pristopno pogodbo, če se umaknejo pooblastila za tožbe.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v saboru pred dnevi izjavila, da je mogoča sorazmerno hitra rešitev vprašanja Ljubljanske banke, ki je očiten pogoj za vstop v EU. No, Milanovićeva družina si v zvezi z banko ne dela skrbi. Prvi dokaz o tem lahko najdemo v zaznamku, ki ga je trgovsko sodišče v Zagrebu objavilo po uradni dolžnosti že 12. decembra 2007, po katerem je bilo na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve ustanovljena zastavna pravica na nepremičninah in poslovnih deležih nekaj pravnih in fizičnih oseb. Pogodbo je overila javna notarka Ilinka Lisonek iz Zagreba. Kredit sta sklenila frankfurtska hčerinska družba NLB, LHB Internationale Handelsbank Aktiengesellschaft, kot upnica in zagrebški Modestus kot dolžnik. Kot zastavni dolžniki so v pogodbi navedeni družbi Stanogradnja in Trgovine Minčeta ter fizične osebe Tomislav Šimunac, Igor Maksimiljanović ter Đurđica in Stipe Milanović.

Zgodba ne bi bila tako zanimiva, če ne bi bila Stipe in Đurđica Milanović oče in mati hrvaškega premierja. Seveda pa je privlačen tudi znesek kredita – 3,250.000 evrov, povečan za pogodbene obresti po spremenljivi obrestni meri, tri odstotke na leto od prvega dne veljavnosti! Dobro poučeni seveda vedo, da je to izjemno nizka obrestna mera. Kredit daje frankfurtski podružnici zastavno pravico nad poslovnimi deleži zastavnih dolžnikov Šimunca in Maksimiljanovića, ki jih imata v družbi Modestus. Postavlja se vprašanje, zakaj so premierjevi starši privolili postati hipotekarni dolžniki. Ni namreč znano, ali sploh so solastniki Modestusa. Dodatna raziskava pa daje celovit vpogled v povezavo Milanovićevih z zagrebškim podjetjem.

Tožijo kreditodajalce Milanovićevih

V Modestusu, ustanovljenem 9. marca 2007, sta bila prva direktorja Krešimir Milanović, premierjev brat, in Maksimiljanović. Premierjev brat je prijavil naslov v Samoboru, kot sedež družbe pa je vpisan naslov Gajeva 53 v Zagrebu. Nekoliko pozneje se je Milanović preselil prav tja, kar kaže druga objava za Modestus, ki jo je objavilo trgovsko sodišče v Zagrebu. Dvaindvajsetega oktobra 2007 je poleg Milanovića in Maksimiljanovića direktor namreč postal še Robert Bunjevac, že takrat pa sta se ujemala sedež Modestusa in premierjevega brata. Teden dni pozneje je bil overjen neverjetni kredit, pri katerem je premierjeva družina dobila status zastavnih dolžnikov. Zanimivo, njegovega brata ni med ustanovitelji Modestusa, decembra 2010 so bili kot solastniki vpisani Maksimiljanović, Šimunac in LHB Trade iz Zagreba, družba iz skupine NLB, ki je bila zaradi slabega ugleda Ljubljanske banke na Hrvaškem ustanovljena prek frankfurtske podružnice LHB.

Zanimivo je še, da Hrvaška s tožbo proti Ljubljanski banki pravzaprav toži LHB iz Frankfurta, ki je odobril kredit staršem zdajšnjega hrvaškega premierja. Ker se je kreditna pravljica zgodila konec leta 2007, velja poudariti, da je bil Zoran Milanović takrat predsednik SDP. Vodja največje opozicijske stranke je postal 2. junija 2007, že takrat pa so se kazale njegove premierske ambicije. To je postal 23. decembra 2011, samo tri dni prej pa se je na zagrebškem sodišču zamenjal direktor v Modestusu: namesto Bunjevca je bil vpisan hrvaški javnosti neznan podjetnik iz Drniša Josip Džale, sedež družbe pa je bil z zasebnega naslova premierjevega brata prestavljen na Mesničko 24, na naslov direktorja Šimunca. Težko se je upreti vtisu, da so se ti poslovni dogodki zvrstili povsem spontano in da pri tem ni bilo poskusov prikrivanja lastniških in družinskih odnosov.

Zaradi dubrovniške vile z bazenom?

Ko smo raziskovali okoliščine odobritve kredita družbi Modestus, ki je bila ustanovljena šele sedem mesecev prej in si po bonitetnem potencialu nikakor ne bi mogla prislužiti pravice za večmilijonski kredit, smo izvedeli zanimive podrobnosti. Sogovornik, dobro poučen o tej tematiki, nam je razkril, da podjetje, povezano s premierjem, nikoli ne bi dobilo tako privilegiranega kredita, če ne bi bilo gradnje v Dubrovniku. Projekt razkrivata tako zemljiška knjiga kot tudi portal Dubrovnikpress, na katerem je bila 4. julija objavljena novica o Milanovićevem bratu, ki da sredi sezone gradi vilo z bazenom in komercialna stanovanja na eni najprivlačnejših lokacij v Dubrovniku, in sicer v Ulici kardinala Stepinca, na zemljišču s pogledom na uvalo Lapad, ki ga je kupil dve leti prej. Projekta naj bi se lotil z Maksimiljanovićem, partnerjem Sanje Duggan. Podjetje Konel, izvajalec del, je v Dubrovniku na slabem glasu, saj je bil lastnik povezan z dvema aferama, domačini pa so med gradnjo bentili zaradi hrupa, ki da bo pregnal goste.

Lastniški podatki dubrovniške občine Gruž kažejo še, da je Modestus vknjižen na nepremičnini, kakor tudi zajetna hipoteka LHB. No, jasna je tudi plomba z dne 30. januarja 2010 zaradi izvršbe, ki pa je bila potem ustavljena. Šlo je za Modestusov dolg dubrovniškemu podjetju Studio Alamat v znesku 16.671 evrov, odločitev trgovskega sodišča v Splitu pa je bila preklicana 20. novembra 2012. Modestus je zdaj vpisan kot lastnik dveh nepremičnin na dubrovniškem območju, eno je kupil od Trgovin Minčeta, drugo od Stanogradenj, v obeh primerih pa sta navedena podatka: kupo-prodajna pogodba z dne 31. januarja 2008 in overitev pri javni notarki v Zagrebu Obreniji Ribarić. Iz tega lahko sklepamo, da Modestus takrat ni bil lastnik zemljišča v Dubrovniku, je pa imel namen to postati. V kreditu LHB zato tudi nastopata Trgovine Minčeta in Stanogradnja skupaj z navedenimi fizičnimi osebami, tudi premierjevimi starši.

Vsekakor pa je jasno, da je kredit absurden, saj je Modestusov dubrovniški nepremičninski projekt zdaj vreden mnogo manj, kakor je bilo prikazano 2007.; finančna poročila za leto 2011 kažejo, da je Modestus leto končal z izgubo približno 66.000 evrov, vrednost zemljišča je bila skoraj 3,3 milijona, kreditne obveznosti pa seveda prekašajo znesek. Poleg dobrega 3,2 milijona evrov podatki kažejo še na posojila in depozite v vrednosti nad 422.500 evrov in obveznosti do dobaviteljev nad 86.500 evrov. Ravno tako je neznanka, kolikšen je lastniški delež družine hrvaškega premierja – če starši ne bi bili solastniki, bi le stežka pridobili status zastavnih dolžnikov, iz vsebine kredita pa je jasno, da sta leta 2007 po 45,005-odstotna deleža v Modestusu imela Maksimiljanović in Šimunac. To je bil vsekakor privilegiran kredit, saj je zagrebški LHB Trade, član skupine NLB, vmes postal 9,9-odstotni lastnik Modestusa.

Torej, ne glede na to, ali so starši hrvaškega premierja solastniki, je članica skupine NLB partnerica v nepremičninskih poslih hrvaškega premierja. Po tem razkritju velja počakati, ali se bo spor glede ratifikacije vstopa Hrvaške v EU hitreje razreševal, ali so Milanovićevi zasebni posli povsem nepomembni za meddržavne odnose.


http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/nlb-hrvaska-jih-tozi-premierju-pa-milijoni

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vuz Jožefovo

Ansambel Donačka - Ljubim Jožico (v živo), 03:33

Ansambel Donačka - Ljubim Jožico (v živo)

[Ljudevit Kaj]

Hrvaški volivci kaznovali vlado in v evropski parlament poslali šest desnih poslancev

Tokratne volitve so bile tudi prvi večji preizkus za vladajočo levosredinsko koalicijo pod vodstvom premierja Zorana Milanovića. Čeprav so jim javnomnenjske raziskave napovedovale zmago, so morali enega poslanca več prepustiti desničarski koaliciji. Ker so ukrepi vlade neučinkoviti, Hrvaška pa se spopada s slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, so volilci vlado očitno kaznovali.

Skrb vzbujajoča izvolitev nacionalistke Ruže Tomašević



15. april 2013
Zagreb - MMC RTV SLO/STA

Prve hrvaške volitve v evropski parlament je zaznamovala nizka volilna udeležba ter zmaga opozicijskega HDZ-ja v sodelovanju z nacionalistično Hrvaško stranko prava Ante Starčević.

Hrvaška opozicijska desničarska koalicija, ki jo sestavljajo HDZ, Hrvaška stranka prava Ante Starčević (HSP AS) in Blok upokojenci skupaj (BUZ), je po preštetih 97 odstotkih glasov dobila 32,99 odstotka glasov, kar pomeni, da bodo imeli v evropskem parlamentu šest poslancev.

Predsednik hrvaške volilne komisije Branko Hrvatin je ob tem povedal, da je največ glasov volivcev dobila predsednica HSP AS Ruža Tomašić, slabil 62.000 glasov. Tomašićeva, ki je znana po svojih ostrih nacionalističnih stališčih, je bila šesta na volilnem seznamu. Ostalih pet poslancev bo iz vrst HDZ-ja.

V EP-ju pet SDP-jevih poslancev

Vladajoča levosredinska koalicija SDP, Hrvaška narodna stranka (HNS) in Hrvaška stranka upokojencev (HSU) je dobila dobrih 31 odstotkov glasov, tako da bodo imeli v parlamentu pet poslancev. Največ preferenčnih glasov je dobil nosilec volilne liste, nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prejel več kot 105.000 glasov. Tudi ostali štirje poslanci te opcije so člani SDP-ja.

Enega poslanca bodo v Strasbourg poslali Hrvaški laburisti - Stranka dela (HL), ki so prejeli 5,75 odstotka glasov. Ostalih 25 volilnih list je dobilo manj kot pet odstotkov glasov.

Zmaga Tomaševićeve vzbuja v skrb

Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Zagreba Vanja Vardjan, so imeli Hrvati na tokratnih volitvah prvič možnost oddati preferenčni glas, in pri zmagovalcih je ta skrb vzbujajoč. Kot rečeno, je največ glasov dobila Ruža Tomašić, ki je pred kratkim poslanca srbske nacionalnosti označila za četnika, in je nasploh prepričana, da so pravi državljani Hrvaške le Hrvati.

Izjemno nizka volilna udeležba

Sicer pa je prve hrvaške volitve v evropski parlament zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba, na volišča je odšlo le nekaj več kot 20 odstotkov volivcev, pa čeprav so predvolilne raziskave napovedovale, da se bo udeležba ustavila pri 40 odstotkih.

Volilno pravico je tako izkoristilo le 745.000 od 3,7 milijona volivcev, kar je najnižja udeležba na volitvah ali referendumu od osamosvojitve Hrvaške. Za primerjavo, na prvih volitvah za slovenske poslance v evropskem parlamentu leta 2004 je bila volilna udeležba 28,35-odstotna.

Hrvaškim evropskim poslancem se bo mandat začel 1. julija, ko bo Hrvaška postala 28. polnopravna članica Unije, in iztekel prihodnje leto, ko bodo redne volitve v evropski parlament v celotni Uniji, torej tudi na Hrvaškem. Takrat bodo po novih pravilih volili le 11 poslancev, ki bodo imeli petletni mandat.

Volilvci pokazali nezadovoljstvo z vlado

Tokratne volitve so bile tudi prvi večji preizkus za vladajočo levosredinsko koalicijo pod vodstvom premierja Zorana Milanovića. Čeprav so jim javnomnenjske raziskave napovedovale zmago, so morali enega poslanca več prepustiti desničarski koaliciji. Ker so ukrepi vlade neučinkoviti, Hrvaška pa se spopada s slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, so volilci vlado očitno kaznovali.


http://www.rtvslo.si/evropska-unija/hrvaski-volivci-kaznovali-vlado-in-v-evropski-parlament-poslali-sest-desnih-poslancev/306705

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Dunja Knebl - Ružica sam bila, 03:22

Dunja Knebl - Ružica sam bila

[Ljudevit Kaj]

Pridi, Sveti Duh

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.

Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

 
Molitev za sedem darov Svetega Duha


Pridi božanski tolažnik in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi!

PRIDI, DUH MODROSTI, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj, kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.

PRIDI, DUH RAZUMA, in razsvetli mojo dušo, da tvoje božanske besede in skrivnosti, sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.

PRIDI, DUH SVẾTA, in nauči moje srce predvsem, da bo naklonjeno dobremu in se izogiba zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, katera me vodi k rešitvi!

PRIDI, DUH MOČI, in naseli se v meni! Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da ti v vsem ugodim!

PRIDI, DUH ZNANJA, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za tvojo slavo in rešitev svoje duše!

PRIDI, DUH POBOŽNOSTI, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, tebe v ljubezni najdem in te za vedno obdržim!

PRIDI, DUH STRAHU BOŽJEGA, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno tvojemu božanskemu veličanstvu. AMEN

 
Litanije Svetega Duha

Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, - usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog

Sveti Duh, ki izhajaš iz Očeta po Sinu
Sveti Duh, enega bistva z Očetom in Sinom
Obljubljeni od Boga Očeta
Žarek nebeške luči
Vir vse dobrote
Studenec žive vode
Očiščujoči ogenj
Goreča ljubezen
Duh ljubezni in resnice
Duhovno maziljenje
Duh modrosti in umnosti
Duh sveta in moči
Duh vednosti in pobožnosti
Duh strahu božjega
Duh milosti in molitve

Duh miru in veselja
Duh spodobnosti in čistosti
Duh tolažnik
Duh posvečevalec
Duh voditelj svete Cerkve
Dar najvišjega Boga
Duh, ki napolnjuješ vse vesoljstvo
Duh posinovljenja božjih otrok

Sveti Duh, navdajaj nas s strahom pred gre­hom!
Sveti Duh, pridi in prenovi obličje zemlje!
Sveti Duh, razsvetljuj s svojo lučjo naš razum!
Sveti Duh, zapisi v naša srca svojo postavo!
Sveti Duh, vnemaj nas z ognjem svoje ljubezni!
Sveti Duh, odpiraj nam zaklad svojih milosti!
Sveti Duh, poučuj nas v pravi molitvi!
Sveti Duh,, razsvetljuj nas s svojim nebeškim navdihovanjem!
Sveti Duh, vodi nas po poti zveličanja!
Sveti Duh, daj nam edino potrebne vednosti!
Sveti Duh, navdihuj nas, da bomo znali izvrševati dobra dela!
Sveti Duh, daj nam vztrajati v pravičnosti!
Sveti Duh, bodi ti sam naše plačilo!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - prizanesi nam, o Gospod
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usliši nas, o Gospod
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usmili se nas.

Molimo. Tvoj Sveti Duh, o Bog, naj nas razsvetli, razvname in očisti, prepoji s svojo nebeško roso in stori rodovitne v dobrih delih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.
In prenovil boš obličje zemlje.

Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.


http://www.zakonci.net/products/svetega-duha/

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

ODSEV - Pridi, pridi sv. Duh, 05:28

ODSEV - Pridi, pridi sv. Duh

[Ljudevit Kaj]

Devica Marija v Polju     

Župnijska cerkev Marije vnebovzete
 
Posebno privlačen je Marijin tron v glavnem oltarju. Kadar ni zaprt s sliko, nas nagovori s svojimi rezbarskimi upodobitvami. V njem je upodobljeno Marijino vnebovzetje in kronanje. Marija je obdana s pravim angelskim orkestrom. Angelčkov je toliko, da njihovo število prekaša mnoge baročne oltarje, ki so znani po angelih in angelskih glavicah.
Dandanes romanj mimo kapel ni več. Še vedno pa se Poljci spomnijo starih romanj na belo nedeljo in veliki šmaren.


Eno uro vzhodno od Ljubljane, ob Zaloški cesti, stoji velika in lepa cerkev z dvema visokima stolpoma. To je farna cerkev pri Devici Mariji v Polju. Tako se začenja dobrih šestdeset let star opis kraja, ki ga danes pravzaprav že štejemo za del Ljubljane. Polje, ki je nekoč obdajalo cerkev Marijinega vnebovzetja in pot od Šentpetra do nje, je danes skoraj do zadnje njive in travnika pozidano. Le sem in tja pritlične hiše, ki so še zdržale pred pritiskom širjenja mesta, spominjajo na nekdanjo idilično pokrajino. Po njej so hodili romarji k božjepotni cerkvi Device Marije.

Prvi zapiski o poljski cerkvi, ki je bila podružnica ene najstarejših fara na Slovenskem - šentpetrske, segajo v leto 1325. V času turških vpadov sta jo obdajala visoko obzidje in pokopališče. Na tem je stala kapela Svetega Duha. Cerkev je bila na novo pozidana leta 1520 in posvečena naši ljubi Gospe, kakor se je ohranilo v starih šentpetrskih zapiskih. Slava poljske cerkve se je razširila v začetku 18. stoletja. V Ijubljanskem jezuitskem samostanu je takrat živel p. Andrej Schweiger. Bil je goreč Marijin častilec. Njemu se je prikazala Marija in mu naročila, naj da njej v čast postaviti 12 znamenj njenih najimenitnejših življenjskih postaj. Mimo njih naj se romarji podajo k cerkvi Device Marije v Polje in premišljujejo skrivnosti iz Marijinega življenja. Ta zamisel se je med ljudstvom takoj prijela. Vsako drugo leto ob godu Marije Snežne so Ljubljančani opravili božjo pot mimo teh kapelic. Prva je stala pri cerkvi sv. Petra, vse druge pa ob Zaloški cesti, zadnja, dvanajsta kapelica, pa naj bi bil glavni oltar Marijinega vnebovzetja v poljski cerkvi. Ta pobožnost je bila zelo priljubljena in obiskana. Pravijo, da je postala v tem času poljska cerkev najimenitnejša božja pot našega naroda. Posebej radi so sem romali vsi člani različnih Marijinih bratovščin. Žal je vsa ta romanja ustavil Jožef II. s prepovedmi. Zato pa je pri poljski cerkvi leta 1783 ustanovil župnijo. Istega Ieta so na ukaz gosposke na pokopališču pri cerkvi porušili cerkvico Svetega Duha.

Kljub cesarski prepovedi pa božja pot ni zamrla. Še danes je med domačini ohranjen spomin na romanja ljubljanskih pekov o beli nedelji, ko je bil spominski dan posvetitve stare cerkve. Ta je bila ob potresu leta 1895 tako hudo poškodovana, da so morali postaviti novo. Današnja cerkev, zgrajena v historičnem slogu, je velika po svojih merah in razodeva željo graditeljev, da bi ohranila božjepotni značaj.

Pred prvo svetovno vojno so imeli v Polju največji bronasti zvon na Slovenskem. Tehtal je 6086 kg; tudi današnji jekleni je rekorder med slovenskimi zvonovi in tehta 5825 kg. Njegov glas pa se kljub hrupu sliši daleč naokrog. Tudi notranja oprema, ki je bila v zadnjih letih lepo obnovljena, je bila narejena po potresu. Posebno privlačen je Marijin tron v glavnem oltarju. Kadar ni zaprt s sliko, nas nagovori s svojimi rezbarskimi upodobitvami. V njem je upodobljeno Marijino vnebovzetje in kronanje. Marija je obdana s pravim angelskim orkestrom. Angelčkov je toliko, da njihovo število prekaša mnoge baročne oltarje, ki so znani po angelih in angelskih glavicah.

Dandanes romanj mimo kapel ni več. Še vedno pa se Poljci spomnijo starih romanj na belo nedeljo in veliki šmaren.


Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
http://www.kam.si/romarske_cerkve/devica_marija_v_polju.html

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


ZA BOGOM NAJRAJŠI MARIJO ČASTIM

1.
Za Bogom najrajši Marijo častim;
Mariji čem pevati, dokler živim,
ker Mati božja, Kraljica neba,
za grešnika vsakega milost ima.

2.
Nebeški gospod je Marijo odbral
Device in Matere slavo ji dal.
v naročjo preljubega Sina drži,
za nas ga z ljubeznijo rajsko goji.

3.
Še smrtna težava mi strašna ne bo,
če gleda me mater‘no tvoje oko.
Če z milostno roko obrišeš obraz,
še v srcu „Marija!” bo zadnji moj glas.


Zvir
(str. 38 sim):
http://de.scribd.com/doc/36303835/1/MARIJINE-PESMI#page=3

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Za Bogom najrajši Marijo častim, 03:33

Za Bogom najrajši Marijo častim

[Ljudevit Kaj]

Cerkev sv. Roka Brežice

Verjetno je bila kuga, ki je v Brežicah in okolici morila med leti 1646 in 1652, vzrok, da so postavili cerkev, posvečeno sv. Roku.
Romarski shodi pri sv. Roku so 15. in 16. avgusta ter na Rokovo nedeljo.

Današnja romarska cerkev sv. Roka je že tretja na istem kraju. Verjetno je bila kuga, ki je v Brežicah in okolici morila med leti 1646 in 1652, vzrok, da so postavili cerkev, posvečeno sv. Roku. Današnjo cerkev so zgradili leta 1740. Nad lesenim oltarjem s kipom sv. Roka je freska Marijinega vnebovzetja s konca 18. st., delo grajskega slikarja Matije Schifferja. Od leta 1983 je bila cerkev deležna temeljite prenove. Obnovljena sta bila ostrešje in zvonik, narejena nova fasada, zamenjana so bila okna ter notranji tlak in obnovljene klopi. Leta 1998 je bila restavrirana freska Marijinega vnebovzetja, kasneje pa so začeli z odkrivanjem stenske in stropne poslikave v prezbiteriju in ladji. Romarski shodi pri sv. Roku so 15. in 16. avgusta ter na Rokovo nedeljo.


http://www.slovenia.info/?cerkev=1205&lng=1

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Cerkev sv. Roka v Dravljah
- Rojstvo župnije Dravlje

Cerkev sv. Roka so v Dravljah sezidali leta 1646, v zahvalo Gospodu, da je v tem kraju prenehala divjati kuga. Spadala je pod župnijo Šentvid nad Ljubljano, a kmalu so se pojavile želje Draveljcev po samostojni župniji.

V prvi polovici 20. stoletja so to željo posredovali ljubljanski škofiji, le-ta je željo uslišala v letu 1961. Takrat je škof Anton Vovk izdal ustanovno listino nove župnije v Dravljah. Za prvega upravitelja je bil izbran jezuit Lojze Štrubelj, nato pa je za kaplana prišel France Kovač. Oba sta skupaj s pomočjo faranov poskrbela za obnovo cerkve in poživitev duhovnega življenja.

Ustanovitev nove župnije sovpada z gradnjo novih hiš in blokov v Dravljah, število prebivalcev je v Draveljah od tisoč naraslo na več kot 15 tisoč v današnjem času. Narasla je tudi potreba po pastoralnem delu in staro župnišče je postalo premajhno, zato so  leta 1970 začeli uporabljati novo, ki je služilo za delovanje jezuitske skupnosti in celotne župnije.

Kmalu pa se je zaradi čedalje večjega števila prebivalcev pojavila potreba po gradnji nove cerkve, stara je bila namreč premajhna. Od prve želje in prvih korakov do uresničitve je bila pot dolga in trnjeva. Breme teh težkih let priprave in gradnje je bilo predvsem na ramenih p. Lojzeta Bratine. Prošnja za lokacijo je bila oddana leta 1975. Izmed načrtov je bil izbran projekt arhitekta Marka Mušiča.

Leta 1983 je bil blagoslov temeljnega kamna in nadškof Alojzij Šuštar je na tej slovesnosti poudaril, da «postavljamo temelj še na enega pri tem delu, na Boga samega«. 15. septembra 1985 pa je nadškof Šuštar novo cerkev Kristusovega učlovečenja tudi blagoslovil. Temu dogodku so prisostvovali številni domači gostje in pa gostje iz tujine, ki so bili tudi v času gradnje povezani s p. Bratino in celotno jezuitsko provinco.

http://www.zupnija-dravlje.si/o-zupniji/o-zupniji-dravlje
 
Zavetnik kuge sv. Rok v Dravljah
http://sl.wikisource.org/wiki/Zavetnik_kuge_sv._Rok_v_Dravljah

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

SVETI ROK
(besedilo: M. Elizabeta; glasba: M. Tomc)


1.
NAŠA PESEM TE POZDRAVLJA, SPOZNAVAVEC SVETI ROK,
KI V NEBESIH S KRONO SVETIH TE JE POVELIČAL BOG.
ČAST, BOGASTVO SI PREZIRAL, NOSIL SI UBOŠTVA ZNAK,
NAD MINLJIVO ZEMSKO SLAVO SI SE DVIGNIL KOT JUNAK.

2.
V MNOGIH BRIDKIH PREIZKUŠNJAH KRUSTUSU SI ZVEST OSTAL
GOREL SI LJUBEZNI BOŽJE, KUŽNIM SI SE DAROVAL.
RIM SI REŠIL HUDE ŠIBE, BOLNIM SI POMOČ DELIL,
S KRIŽEM SI OZDRAVLJAL KUGO, V KRISTUSU VSEM BRAT SI BIL.

3.
PROSI, MUČENIK LJUBEZNI, SPOZNAVAVEC SVETI ROK,
DA NAS STRAŠNE KUGE GREHA OBVARUJE DOBRI BOG.
REŠI HUDE NAS BOLEZNI, VARUJ VSAKIH NAS NADLOG,
DA BO NA PRIPROŠNJO TVOJO, POVELIČAN VEČNI BOG.


http://www.zupnija-dravlje.si/podrobnosti-novice/sv-rok-162

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

SVETI ROK V DRAVLJAH MMIX, 02:38
PESEM SVETI ROK
 
SVETI ROK V DRAVLJAH MMIX

[Ljudevit Kaj]

Sveti Lo(u)vre (10. kolovoza)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Sveti Lovrenc

Slika:
Sveti Lovrenc pred cesarjem Valerijanomv

Sveti Lovrenc, tudi Lovrenc Rimski, (latinsko Laurentius, pomeni "lovorov venec"); (približno 225–258), je bil eden izmed sedmih diakonov rimske Cerkve, ki je služil papežu Sikstu II in je bil mučen med vladavino rimskega cesarja Valerijana. Čeprav mlad, je užival papeževo zaupanje in zasedel odgovorni položaj kot upravitelj cerkvenega premoženja, skrbel pa je tudi za darovanje ubogim. Za časa vladanja cesarja Valerijana (od leta 253 do leta 260) so papeža kot kristjana zaprli in ubili. Lovrenc naj bi, kot njegov zvest služabnik, hotel umreti z njim, a mu je papež naročil, naj denar iz zakladnice razdeli revežem, saj naj bi že čez nekaj dni sam doživel enako usodo kot papež sam. Rimski načelnik Hipolit je od Lovrenca zahteval zaklade Cerkve in le – ta je predenj pripeljal ubožne, vdove in sirote in jih predstavil kot večje zaklade cerkve, kot naj bi jih imel Hipolitov cesar. Razjarjen Hipolit ga je ukazal mučiti, na koncu pa so ga živega spekli na ražnju.


Sveti Lovrenc kot zavetnik

Sveti Lovrenc je zavetnik revežev, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk. Varoval naj bi pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico. K njemu verniki naslavljajo prošnje za verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino.


Upodobitve
Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem, z evangelijsko knjigo in s križem, med deljenjem miloščine, ali z mučeniško palmo.


Godovni zavetnik

Ob prazniku svetega Lovrenca imajo god osebe, ki se imenujejo: Lovrenc, Lovre, Lovro, Lavrencij, Lavrencija, Laura, Lavra, Lorena.


Zunanje povezave

Predstavnostno gradivo o temi sveti Lovrenc
(Saint Lawrence):
http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Saint_Lawrence


Zvir.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Lovrenc


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

SOLZE SVETEGA LOVRENCA (cikel)

SOLZE SVETEGA LOVRENCA

zvezdni utrinki
ponikajo
za komaj rojeno zaveso teme

bliski parajo jug

prestrašeno kikirikanje
se opoteka
skozi nočni labirint

zamira

dež raste v naliv
prazni nebo

blato
pred zdrsom
odšteva sekunde

čutim izdihe hiš

stari oreh
ječi v vetru

razmočene veje
se bičajo
v kodrih javne razsvetljave

kaplje med orehovimi prsti
poslušajo burno pesem dežja
zapeto
skozi prostornino kovinskih žlebov

za droben hip obvisijo

zanihajo

mimo oken
odjokajo

kot solze


http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/63965/solze_svetega_lovrenca_cikel

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 Cerkev Svetega Lovrenca - 20. 2. 2012, 01:28

Cerkev stoji v Žabjeku (Metni Vrh). Zgrajena je bila v 17. stoletju, leta 1778 je po zaobljubi lastnice sevniškega gradu grofice Jožefine Keglevič prizidana kapela Svetega Frančiška Ksaverija. Neverjetno dobro ohranjene freske prikazujejo prizore iz življenja tega jezuitskega misijonarja. Na severni strani je v ozadju naslikana Sevnica z obema cerkvama in požarom pri gradu leta 1778. Na vzhodni in zahodni strani so prikazani štirje kontinenti, Evropo upodablja cesarica Marija Terezija. Zelo lep je baročni oltar v kapeli, glavni oltar je iz konca 18. stoletja. Cerkev se ponaša tudi z najstarejšim zvonom v sevniški župniji iz leta 1652.

Cerkev Svetega Lovrenca - 20. 2. 2012

[Ljudevit Kaj]

Sveti Lo(u)vre (10. velikomešnaka)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Andrej Šifrer

Zbogom Raj (Solze Svetega Lovrenca)


Zbogom raj,
z višin zanosa spuščam se na tla,
prispele dobre so novice iz pekla.
Izlet na dno tukaj se konča.
Izstopite, počutite se kot doma.

Iz pekla vam pripravljam
v živo radijski prenos,
z nebes želijo slišati na vrat na nos,
kako na tleh se živi v teh dneh.
Je sploh še kaj,
kar loči pekel in raj?

Solze svetega Lovrenca
vidim na nebu vsakega Slovenca.
Plešemo, pijemo, pojemo, lijemo
solze svetega Lovrenca,
vidim na licu slehrnega Slovenca.

Zbogom raj,
vse manj mika me,
da šel bi kdaj nazaj,
dokaj hitro se privadiš na ta kraj.
za tvoj obup ti ne vrnejo obljub,
strelski vod jim vodi Juda Iškariot.

Tukaj
niso vsi evnuhi debeluhi,
niso vsi pol'caji tolovaji,
niso vse Marjane iz Ljubljane,
niso vse lutke prostitutke.

Vsi so si podobni, ker so zlobni.
Če izgubiš stavo si ob glavo.
Najbolj polni sebe tu so prazni.
Blazni tukaj najbolj so prijazni.
Dost' je, daj že enkrat mir!

Solze svetega Lovrenca
vidim na nebu vsakega Slovenca.
Plešemo, pijemo, pojemo, lijemo
solze svetega Lovrenca,
vidim na licu slehrnega Slovenca.

Pozdravljen svet,
ki med pekel in nebsa si razpet,
ki ne veš, na koga se ti je za opret.
So to ljudje, ki sejejo gorje?

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 Andrej Šifrer - Zbogom raj (Solze sv. Lovrenca) (music visualization by Božidar Svetek), 05:17

Andrej Šifrer - Zbogom raj (Solze sv. Lovrenca) (music visualization by Božidar Svetek)

[Ljudevit Kaj]

Fantje z vseh vetrov

RUŠEVEC - valček

Kdo si upa k meni, čez ledeni plaz,
kdo si upa v gore, kjer prebivam jaz.
Mene plaz ne moti, ki v dole drvi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi.

Ptica sem jaz, ptica sem jaz,
divji petelin, ki v gorah živim.
Ptica sem jaz, ruševec sem jaz,
divji petelin, ki gore krasi.

Kdor imeti hotel moje bo pero,
ta spomladi moral k meni bo v goro.
Če ga bo priboril, naj ga obdrži,
saj za strahopetce perje moje ni.

Ptica sem jaz, ptica sem jaz,
divji petelin, ki v gorah živim.
Ptica sem jaz, ruševec sem jaz,
divji petelin, ki gore krasi.

Kdo si upa k meni, čez ledeni plaz,
kdo si upa v gore, kjer prebivam jaz.
Mene plaz ne moti, ki v dole drvi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi.


www.akordi.si/besedila/fantje.doc

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

slov. – horvatski slovar:
petelin = pevec, pijetao
ruševec, divji petelin = tetrijeb
valček = valcer
plaz = lavina
spomladi = v proleče, v protuletje
strahopetce = stravupezda, kukavica

slovenskokajkavski – hrvatsko-ŠTAndardni slovar
http://www.eudict.com/?lang=slocro 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 Ruševec ali Hazel Kokošja (Bonasa bonasia) je ena od manjših člani družine tetrijeb ptic. , Ki je sedentarnih vrst, vzrejo po vsej Severni Evrazija in srednje in vzhodne Evrope v gosto, vlago, mešani iglasti gozdovi, po možnosti z nekaj smreka.

http://de.termwiki.com/SL:Hazel_Grouse

petelin*: fazan, gnjetao, Phasianusspp. - često na zagorskim poljima

Horvatski (kajkavski) beštijarij, zverijnâk, živijnâk, faunarij, ..
Kajkavski zoonimi
4 Ftičeki (ptice, Aves)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/horvatski-(kajkavski)-bestijarij-zverijnak-zivijnak-faunarij/msg33123/#msg33123

Opazovanje ruševca na Pohorju, 03:33

http://www.youtube.com/watch?v=L9OQnEas9Ds

Fantje z vseh vetrov-Ruševec, 03:43

Fantje z vseh vetrov-Ruševec

[kuntakinte]

ruševec, divji petelin = tetrijeb

A zakaj se zove ruševec?

[kuntakinte]

VIRTUALNI ASISTENT NAMEŠČEN NA SPLETNO STRAN OBČINE LITIJA
 Na javnem razpisu za sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za javne in zasebne neprofitne organizacije 2012-2013 je bil sprejet projekt ASISTENT, v katerem sodelujejo Združenje občin Slovenije, institut »Jožef Stefan«, Zveza društev upokojencev Slovenije ter občine Pivka, Slovenj Gradec, Dobrova-Polhov Gradecin naša občina Litija. Cilj projekta je vzpostavitev spletne storitve za brezplačno izdelavo in urejanje prilagojenega virtualnega asistenta, ki je sposoben odgovarjanja na vprašanja uporabnikov v naravnem jeziku. Storitev smo tako že namestili na občinsko spletno stran www.litija.siin je na voljo tudi v obliki aplikacije za pametne mobilne telefone (Android, iPhone, Windows Phone 8, BlackBerry).
 ASISTENT je inteligentni virtualni pomočnik, ki odgovarja na vprašanja postavljena v naravnem pogovornem jeziku in je sposoben poiskati relavantne odgovore, do neke mere podobno kot človek. Tako prilagojen Asistent bo obiskovalcem spletne strani občine olajšal iskanje informacij in uporabo storitev, ki jih stran ponuja. Storitev je enostavna in za uporabnike dostopna povsod in brez potrebe po predhodni namestitvi programske opreme.
http://www.litija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=727&Itemid=1

Ljudem in živalim bolj prijazna osvetlitev slovenskih cerkva
 Ljubljana, 12. 6. 2013 – Tretja menjava razsvetljave na 21 cerkvah, vključenih v evropski projekt Life+ projekt Življenje ponoči (Life at Night), je zaključena. Razsvetljava je bila zamenjana tudi na dveh cerkvah v občini Cerkno. Začela se je zadnja sezona raziskav, s spremljanjem odziva nočnih metuljev in netopirjev na različno osvetlitev tudi na cerkvah v Otaležu in v Trebenčah. Obstoječo razsvetljavo cerkva so sodelavci projekta zamenjali z reflektorji, ki so posebej prilagojeni za osvetljevanje cerkva in bolj prijazni ljudem in živalim.
 Osnovni cilj projekta Življenje ponoči je dolgoročno zmanjšati negativne učinke na nočne živali, ki jih povzroča osvetljevanje cerkva in ostalih spomenikov kulturne dediščine. To bo pripomoglo k izboljšanju naravovarstvenega statusa teh skupin živali in ohranjanju biotske raznovrstnost. Pomemben cilj je tudi povečanje energetska učinkoviti nove osvetljave. V projekt je vključenih 21 cerkva po Sloveniji, kjer sodelavci projekta tri leta zapored spremljajo odziv nočnih metuljev in netopirjev na različne barve in intenzitete svetlobe. Na podlagi teh rezultatov bodo v sodelovanju z Unescom izdelane tehnične smernice za naravi prijaznejšo in energetsko učinkovitejšo osvetljevanje kulturnih spomenikov, ki bodo lahko pomenile prvi korak k mednarodni standardizaciji na tem področju.
 »Novi reflektorji za naravi prijazno osvetljevanje cerkva imajo posebno zaslonko, ki je prilagojena obliki stavbe, s čimer se zmanjša svetenje mimo fasade v nebo za od 50 do 90 %«, je povedala vodja projekta Barbara Bolta Skaberne. Zaslonka senči tudi preletne odprtine netopirjev. Nova svetilka je opremljena s filtri, ki skoraj ne prepuščajo UV svetlobe, saj UV svetloba najbolj privlači nočne žuželke. Poleg tega je v njej nameščena šibkejša sijalka, še vedno dovolj močna, da lepo osvetljuje cerkev, a prispeva k od 40 do 90 % zmanjšanju stroškov za električno energijo.
 Po besedah dr. Rudija Verovnika z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bodo zaključki raziskav znani šele konec leta 2013, pa vendar lahko rečemo, da nova, živalim in cerkvam prilagojena razsvetljava kaže pozitivne učinke. Nočni metulji, ki so pomembni opraševalci in hrana drugim nočnim živalim, v veliko manjšem številu, tudi do 10-krat manj priletavajo na manj intenzivno osvetljene fasade cerkva in se v bistveno manjšem številu zbirajo okoli reflektorjev. To je razvidno tako iz števila opaženih osebkov, kot tudi iz števila vrst. Znano je namreč, da se žuželke ujete v snop svetlobe ne prehranjujejo in ne razmnožujejo, poleg tega pa so osvetljene veliko bolj izpostavljene plenilcem. Oboje je tudi razlog, da njihova številčnost iz generacije v generacijo upada, kar posredno vpliva na žužkojede živali (ptice, dvoživke, netopirje), ki imajo zato vedno manj hrane.
 Netopirji so med najbolj ogroženimi sesalci pri nas in mnoge cerkve so poleti pomembna zatočišča netopirjev, kjer skupine sa¬mic v zavetju podstrešij in zvonikov skrbijo za mladiče. V projektu se skupina strokovnjakov za netopirje, ki jo vodi dr. Maja Zagmajster z Biotehniške fakultete posebej posveča vrsti mali podkovnjak, ki so pri nas poleti skoraj izključno vezani na podstrešja stavb. Študije kažejo, da osvetlitev cerkve in preletnih odprtin zakasni večerni čas izletavanja netopirjev, kar pomeni, da gredo kasneje na lov. S tem lahko zamudijo večerni vrhunec aktivnosti žuželk, kar se pozna na slabši prehranjenosti samic, preko njih pa tudi mladičev, ki so v prvih dneh odvisni od materinega mleka. Poleg tega, da zunanja razsvetljava zdesetka populacije žuželk in tako vpliva na manjšo količino hrane za netopirje, se svetlobi izogibajo tudi na letalnih poteh do prehranjevalnega okolja. »Na podlagi dosedanjih opažanj«, pravi Zagmajstrova, »ugotavljamo, da netopirji na isti cerkvi v večji meri izletavajo iz manj osvetljenih odprtin. Ugotovili smo značilne razlike med staro in prilagojeno osvetlitvijo.« Študija, ki jo je pod mentorstvom dr. Zagmajster izdelala študentka biologije Klara Hercog, je pokazala da male podkovnjake na testnem območju v osrednji Sloveniji pogosteje najdemo v cerkvah, ki ponoči niso osvetljene in imajo zunanje preletne odprtine velike  vsaj 5 x 15 cm.
 Na zaključke projekta bo treba počakati do konca leta 2013, ko bodo končane vse analize.
 Z novo osvetlitvijo cerkva so zadovoljni tudi vaščani. Predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini cerkve, saj jim premočna svetloba ne sili več v spalnice. Svetloba ponoči namreč lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje in počutje človeka. Presenečeni so tudi nad tem, koliko zvezd lahko ob novi osvetlitvi vidijo s svojega dvorišča.
 Projekt Življenje ponoči (www.lifeatnight.si), ki traja od septembra 2010 do februarja 2014, sofinancirata Evropska komisija v okviru programa Life+ ter Ministrstvo RS za okolje in prostor. Partnerske organizacije, ki sodelujejo pri projektu so podjetje Euromix d.o.o., Univerza v Ljubljani, Društvo Temno nebo Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Baza Media 2.1 d.o.o..
 Kontakt:
Barbara Bolta Skaberne, vodja projekta
tel. 01/477 66 54, e-pošta: barbara.skaberne@temnonebo.si
http://cerkno.si/o-obcini/novice/novica/vsebina/ljudem-in-zivalim-bolj-prijazna-osvetlitev-slovenskih-cerkva/

[kuntakinte]

Članek - Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom?

 Članek podjetja Saubermacher Slovenija:
 Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi  kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom? (PDF) http://www.gor-radgona.si/mma_bin.php?id=20130618100016
 
* * *
 
 KAKO USTREZNO RAVNATI Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI
 KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM?
 Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t.i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel …, medtem ko med biološke odpadek spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčke, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje, na domačem kompostu.
 Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč.
 Kompost – naravno organsko gnojilo
 Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
 Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščajo v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav.
 Kako uspešno kompostirati?
 Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranje in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.
 Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago.
 V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
 V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi!
 Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev.
 V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka  izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota, po e-pošti: posode@saubermacher.si, po telefonu ; 02/620 23 00 ali 620 23 01 ter po spletu: www. saubermacher.si/univerzalni kontaktni obrazec.
 Po tem, ko nas boste o vaših željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben, kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. 
 Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi letno enkrat pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov.
 (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)).
 Saubermacher Slovenija, d.o.o.
http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2013061810023648/

MOŽNA SREČANJA LJUDI IN MEDVEDA – SPOMLADANSKO OPOZORILO
 SPOROČILO ZA JAVNOST - ZAVOD ZA GOZDOVE
Vsako leto smo v spomladanskem obdobju med drugo polovico aprila in koncem junija (lahko pa tudi kasneje) v Sloveniji priča neprijetnim srečanjem ljudi in rjavega medveda, ki so včasih lahko tudi nevarna. Pogosto gre za neprijetne dogodke, ki jim po večini botruje neznanje in neustrezen odziv ljudi pri svojih aktivnostih, kot so sprehodi v naravi s prosto spuščenimi psi ali pa neustrezno zavarovani antropogeni viri medvedove hrane v bližini stanovanjskih in gospodarskih objektov (smeti, komposti, tropine, klavniški odpadki, nezavarovani čebelnjaki …).
 medvedi_2013.pdf
http://www.hrpelje-kozina.si/images/stories/2013/medvedi_2013.pdf

Klekljanje idrijske čipke vpisano v slovenski register žive kulturne dediščine
 Klekljanje idrijske čipke je bilo 8. avgusta vpisano v slovenski register žive kulturne dediščine. Kot nosilec te dediščine je v register vpisana Čipkarska šola Idrija, ki skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja idrijske čipke.
 Pobudo za vpis klekljanja idrijske čipke v slovenski register žive kulturne dediščine je septembra lani dal Mestni muzej Idrija, ki kot pristojna ustanova zbira, hrani, raziskuje in predstavlja dediščino klekljanja idrijske čipke. Čipkarski šoli Idrija kot nosilcu dediščine se lahko v prihodnosti pridružijo tudi druge formalne ali neformalne skupine in posamezniki.
 Vpis klekljanja idrijske čipke v slovenski register žive oziroma nesnovne kulturne dediščine je prvi in nujen korak v želji, da bi ta dediščina dobila svoje mesto tudi pod okriljem Unesca. Naslednji korak je po mnenju v Mestnega muzeju Idrija razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za začetek prizadevanj za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
 Živa ali nesnovna dediščina je manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine. Gre za dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki se prenašajo iz roda v rod. Mednarodni okvir ji daje Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.
 Po „Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine“ nesnovna kulturna dediščina »... pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«.
 Klekljarica nekoč na Vojskem (Etnografski muzej Ljubljana)
 Register žive dediščine je strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. Nastajati je začel leta 2008, ko je bil vanj kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon, danes pa obsega 28 enot.
http://www.idrija.si/novice-obvestila-arhiv/2893-klekljanje-idrijske-cipke-vpisano-v-slovenski-register-zive-kulturne-dediscine.html