Autor Tema: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině  (Posjeta: 75766 )

0 Članova i 1 Gost pregledava ovu temu.

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #15 : Prosinac 11, 2010, 10:32:37 poslijepodne »

Lačni Franc : Čakaj me

Mojih pet minut je danes.
Brez kravate in vezalk.
In če mi še stopinje vzameš,
bom kot plesalec brez plesalk.

Mojih pet minut je danes.
Stražarji puškam pojejo.
Ko sonce jutru zarjo vname,
jim bodo pesmi vračale.

Mislim samo tiste misli,
ki jih seveda ne bi smel.
In ko se vrnem, bom še vedno isti,
ki na postaji prosi: čakaj me!

Danes se mi zdijo zvezde...
Na prste stopim in so tu.
Polne žepe jih prinesem!
Verjame sreča vitezu?

Potem bom samo tvoj heroj za večne čase.
Predpražnik, senca tvojega psa.
Potem bom obešalnik, kahla za otroke,
kava v postelji, ljubimec za oba.


Lačni Franc : Čakaj me, 03:00
Tvornica kulture, Zagreb, 29.06.2010, koncert u čast Darka Glavana

Lačni Franc : Čakaj me
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #16 : Siječanj 06, 2011, 10:03:26 poslijepodne »


Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku. Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija (grško: επιφάνεια [epifania] = razglasitev) oziroma tudi teofanija (grško:θεοφάνεια [theofania] = razglasitev boga).

Sveto pismo govori o treh kraljih precej na splošno: imenuje jih modri oziroma učenjaki in ne navaja niti njihovega števila, niti imen. Ustrezni odstavek iz evangelija pravi:

    Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.«  (Mt 2, 1-2)



Prepričanje, da so bili to kralji in da so bili trije, izvira iz legend, ki so nastale dosti pozneje (v nekaterih legendah lahko celo preberemo, da jih je bilo dvanajst). V 6. stoletju so se pojavila tudi ustrezna imena: Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). V ljudski umetnosti so po navadi upodobljeni tako, da je en od njih evropejec, en azijec in en črnec (ali vsaj temnopolt).

Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov lahko vse leto vidimo napis G+M+B (kar pomeni svete tri kralje), poleg njih pa letnico tekočega leta.

V nekaterih državah Evrope je dela prost dan (Avstrija, Italija, Španija, Finska, Grčija, Ciper, Romunija, Litva, Češka in Slovaška).

V pravoslavnih Cerkvah po navadi praznujejo na isti dan (ponekod dan pozneje) tudi praznik Jezusovega krsta. Po katoliškem koledarju se praznuje Jezusov krst na prvo nedeljo po svetih treh kraljih.

V Italiji so legendo o svetih treh kraljih dopolnili še z eno zanimivo osebo: to je dobra čarovnica Befana (ime izvira iz popačene oblike besede epifanija). Befana je po legendi pomagala kraljem najti pot do Jezusa. V današnjem času pa se Befana pojavlja kot obdarovalka otrok, ki v noči na 6. januar prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa kepo premoga.

Slika:
Sveti trije kralji na obisku pri Jezusu



http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_trije_kralji

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vidr(l)o:
trije kralji, 00:59

trije kralji
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #17 : Ožujak 06, 2011, 01:57:27 prijepodne »



sobota 05.03.2011, 13:50

Veleslalom (m)

Janka z operacijske mize na vrh Vitranca


Kranjska Gora - Medtem ko se je za slovenske smučarje kranjskogorski delovni dan končal že v dopoldanskih urah, pa je veleslalomsko elito ugnal Švicar Carlo Janka.
Le dober teden po tem, ko je prestal operativni poseg zaradi aritmije srca, se Carlo Janka veseli devete zmage v karieri, prve po skoraj enem letu. A tokratna zmaga nikakor ni bila primerna za tiste švicarske, avstrijske in francoske navijače s šibkejšim srcem. Razlika med prvima je namreč znašala pičli dve stotinki sekunde, končni razplet pa je bil znan po odstopu Avstrijca Philippa Schörrghoferja, ki je po prvem teku vodil s precejšnjo prednostjo.

A zmagovalec preizkušnje v Hiterstoderju in tretji s svetovnega prvenstva je napad na novih sto točk končal že po nekaj sekundah, potem ko plačal davek drobne napake. Z notranjim delom smuči je namreč dregnil v snežno podlago, nakar ga je obrnilo in pristal je v snegu. Mogočen snežnih prah ob zdrsu je bila iztočnica za zmagoslavje sicer hladnokrvnega Švicarja, ki bo čez dva tedna prestol svetovnega prvaka moral predati nasledniku. ''Lepo se je vrniti z zmago, ki mi vliva samozavest pred zadnjim delom sezone. Pred tekmo nisem bil živčen. Povsem običajna tekma. Po zadnjih treningih sem vedel, da sem lahko konkurenčen. Zdaj se odlično počutim. Sem zdrav in še zmago imam,'' je po svoji četrti veleslalomski zmagi dejal Janka.

Za presenečenje dneva pa je poskrbel francoski najstnik Alexis Pinturault, ki je letos že postal mladinski svetovni prvak. Tokrat je nizu slovenskih mladinskih prvakov nazorno pokazal, kako se vrhunskost iz mlajših kategorij prenaša tudi v člansko konkurenco. V prvem teku je izkoristil kakovostno pripravljeno progo, ki tudi po nastopu trideseterice še ni bila tako načeta, da bi preprečevala preboje tekmovalcem z višjimi štartni. V drugem nastopu je napadal s šestnajstega mesta in našel najhitrejšo linijo, navdušil pa predvsem na strmini. Po najboljšem času drugega nastopa se je ukoreninil v prostoru za vodilne, kjer so ga po rami trepljali kar štirje rojaki, ki so se prav tako prebili med petnajsterico.

Pinturault se je v devetnajstem nastopu v svetovnem pokalu skorajda veselil zmage, na koncu pa v igri stotink priznal premoč Janki, tretji pa je bil ameriški specialist za Kranjsko Goro Ted Ligety, ki se je na ta način pred zadnjim veleslalomom še bolj približal novemu malemu globusu. ''Kranjska Gora mi prinaša srečo, zato se rad vračam. Poleg tega sem povečal naskok pred ostalimi, tako da se z veseljem odpravljam v Lenzerheide,'' pred zadnjo tekmo razmišlja Ligety.

Zadnjega nastopa pa ne bo dočakala slovenska vrsta. V podkorenski tekmi resda ni nihče videl odskočne deske za Lenzerheide, za presežek pa bi tokrat poskrbela že kakšna točka. A niso je dočakali. Slovenski smučarji tako prvič po letu 1976 ostajajo brez točk v disciplini, za katero strokovnjaki opozarjajo, da je bazična. Namesto finala je večtisočglava množica videla le novo poglavje v tragikomediji slovenskega veleslaloma.

Način, na katerega so se poslavljali domačini, je izkazoval vso nemoč reprezentance v tej disciplini. Začelo se je s štirimi zaporednimi odstopi. Najprej je s proge zapeljal Miha Kürner, sledil mu je Janez Jezbec, kmalu zatem še Aleš Gorza, ki si je ob udarcu v količek poškodoval palec leve roke, in a konec še Matic Skube. V cilju sta se naposled znašla le najmlajša dva, Patrick Jazbec in debitant na tekmah svetovnega pokala Žan Kranjec, od katerih pa tudi ni bilo možno pričakovati, da bosta preprečila novo domačo sramoto.

Končni vrstni red:

1. C. Janka (Švi) 2:27,05
2. A. Pinturault (Fra) 0,02
3. T. Ligety (ZDA) 0,12
4. C. Richard (Fra) 0,48
5. T. Fanara (Fra) 0,55
6. O. Matts (Šve) 0,90
7. M. Moelgg (Ita) 1,05
8. H. Reichelt (Avt) + 1,18
9. S. Missillier (Fra) 1,22
10. M. Blardone (Ita) 1,52
...
Svetovni pokal, skupno (30 od 39 tekem):

1. Ivica Kostelić (Hrv) 1307 točk
2. Didier Cuche (Švi) 725
3. Aksel Lund Svindal (Nor) 722
4. Silvan Zurbriggen (Švi) 703
5. Carlo Janka (Švi) 674
6. Romed Baumann (Avt) 617
7. Ted Ligety (ZDA) 588
8. Benjamin Raich (Avt) 547
9. Christof Innerhofer (Ita) 533
10. Michael Walchhofer (Avt) 498
...
45. Andrej Šporn (Slo) 145
56. Andrej Jerman (Slo) 113
76. Mitja Valenčič (Slo) 63
96. Matic Skube (Slo) 38
108. Gašper Markič (Slo) 22
127. Aleš Gorza (Slo) 13
128. Miha Kürner (Slo) 12
145. Andrej Križaj (Slo) 5


http://www.siol.net/sportal/zimski_sporti/alpsko_smucanje/2011/03/veleslalom_m.aspx
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #18 : Ožujak 20, 2011, 12:56:14 prijepodne »


Večer, sobota, 12. marec 2011 / SOBOTNA PRILOGA

Dnevnik
OD PETKA DO PETKA,
Igor Zidić, umetnostni zgodovinar, predsednik Hrvaške matice, politični analitik


Proti vsemu

Demonstrira se "proti vsemu". No, ko se gre proti vsemu, se začne izgubljati socialni smisel protesta, vse jasneje pa se afirmira Anarhija. Kaj nam bo prinesla?


Petek, 4. marca

Hrvaška drhti. Zapirajo se tovarne. Industrija crkava, odpovedi pljuskajo na vse strani, poskušajo se prodati celo vode, no, po reakcijah javnosti so se potegnili nazaj; Srbija toži in terja izročitev hrvaških borcev, ki so (nenačrtova-no) preživeli strahote Vukovarja. Nekateri so zdržali celo torture po srbskih logorjih, na nogah so domoljubna združenja vojakov, vladi zaradi mlačnosti in neaktivnosti grozijo, pred razburjenimi voj-nimi veterani, čina in imena razrešeni častniki, severnoafriški dominoprotesti navdihujejo naše fejsbukovce, ki kot egiptovski organizirajo zbiranja, gredo v protivladne proteste, pridružujejo pa se jim odpuščeni delavci in delavke, mladi ljudje z diplomami, toda brez dela in brez bodočnosti, upokojenci, ki se davijo v bedi, zakonski pari, kmetje, živinorejci in mnogi drugi, ki se zdaj dušijo v deviznih kreditih in jih ne morejo več odplačevati. Živi se slabše in bolj negotovo kot pred nekaj leti (ko smo se milimetrsko približeva-li EU in to morda ustvarja tudi kontraefekt: da nam bo v Evropi še slabše, kot je sedaj). Vse te okolišči-ne prispevajo k nastajanju, zdi se, neverjetne protestniške mešanice, v kateri sodelujejo hrvaški borci, razbijaške, anarhistične in subkulturne skupine, socialno nepreskrbljena mladina, predstav-niki delavstva in kmetje, mestni upokojenci, studenti, brezposelni, oglašajo pa se tudi, odkrito, radikalne skupine (bolj "levih" kot "desnih" predznakov, a to za naš sklep ni usodno) in gredo nad vlado, politični in gospodarski sistem, proti neodločnosti, nemorali, kraji občega in javnega dobrega, proti klientelizmu, korupciji, kapitalizmu, bankam, bolj ali manj neuspešnim eksperimentom v mnogih ministrskih resorjih, proti lažnim obljubam, proti nemoči, da se, ob kupu svetovalcev, popravi gospodarsko stanje, da se dvigne investicijski rejting države, da pritiska ne občutijo samo tisti, ki so ga najmanj sposobni prenesti, na kratko: demonstrira se "proti vsemu". No, ko se gre proti vsemu, se začne izgubljati socialni smisel protesta, vse jasneje pa se afirmira Anarhija. Kaj nam bo prinesla?

Sobota, 5. marca
Kakšen interes more imeti bralec Večera v teh hrvaških temah? Bojim se, da številnih ne bo zanimalo. Žal mi je; pišem dnevniš-ke beležke o tem, kar mene in nas na Hrvaškem muči; in sosedi smo, kajne? Ni rečeno, da kakšne sedanje izkušnje ne bi mogli tudi deliti, kakor smo jih delili 1945,1948, 1971. ali 1991. leta. Sociolog zlahka razume, da so se različne interesne skupine sposobne zediniti (za trenutek, seveda) okrog skupne točke. To je tačas socialno, eksistenč-no nezadovoljstvo. Samo to je, sledeč latinski "primum vivere deinde philosophari", faktor labilne enotnosti protestnikov, ki so tudi nocoj na zagrebških ulicah in, še bolj jezni, v drugih hrvaških mestih. Postaja, skozi parole in dejanja demonstrantov, jasno, da je puščica uperjena proti vladajočemu HDZ in vladi, abolirane pa niso niti opozicijske stranke SDP, HNS in druge pa njihovi izpostavljeni voditelji, bančniki, gospodarstveni-ki. Naravno: raziskovanje pekla pripelje do Luciferja. No, je on tukaj? V tem smislu ne zamuja samo guverner HNB Rdhatinski s svojim pumpanjem 6,3 milijarde kun v banke oziroma (posredno) v gospodarstvo, temveč na veliko zamujajo tudi demonstranti. Ali ne bi bilo prav, da bi ta val nezadovoljstva pred Jadranko Kosor zadel pobeglega in v tujini ujetega bivšega premierja? Paradržavne politike, paradržavne poslovne mreže, kar paralelne države, vseeno ni ustvarila ona; ne bo greh ugotoviti, da se je pod Kosorjevo pravzaprav začelo razpletanje grehov "strukture oblasti". No, dobro. Masa svojih zahtev ne adresira vedno popolnoma precizno. A od starta, od večkratnih nastopov upokojenega generala Sačića do zažiganja zastav (vključno z EU-jevsko) in sporočil Delavske borbe (neidentificirane leve skupine), se uresničuje misel Ortege y Gasseta iz njegovega znamenitega Upora množice:"... da se danes desničarji zavzemajo za revolucijo, levičarji zagovarjajo pa tiranijo". No, daleč je še od pravega, hudega nasilja. In vendar: sme odgovorna družba skomigniti z rameni pred takšnimi pojavi ali bi bilo bolj naravno, da si predstavlja, kako je to mladenič, iz katerega bi mogel zrasti nevaren nasilnik? Mediji so že opazili, da so politični cilji protestnikov neartikulirani; celo izkušenemu politologu so v mnogočem nejasni, kontradiktorni, inkoherentni. Kaj pomeni biti "proti kapitalizmu" in "proti EU", če ni ponujena alternativa? Državni socializem? Tretji svet? Mnogo lažje je biti "proti vsemu" kot pa najti ključ za kakršenkoli popravek. Zato bi nas nekatere od teh parol, če bi postale načela, ne pa samo mobilizacijsko sredstvo, mogle odpeljati naravnost v propad. Želi kdo, da se to zgodi? Velika večina zanesljivo ne. Toda v množiti se zlahka skrijejo posamezniki drugačnih namenov. Zadnje dni mi pada v oči (variantna) sintagma, ki se pojavlja tuđi na transparentih in kot grafit: "Direktna demokracija", "Direktna akcija" "Rdeča akcija". Ortega y Gasset opozarja, da se je ta termin začel uporabljati "okrog 1900. leta v francoskih sindikalistič-nih in rojalističnih krogih, ki so si izmislili besedo in vsebino 'action directe'". In naprej: "Mi začenjamo zdaj to jasno videti, ker direktna xakcija obrača gibanje in objavlja nasilje kot prima ratio, še bolj natančno: kot unica ratio. (...) To je magna charta barbarstva." Kdo bo točno ocenil, če ostane le pri peripatetičnih protestih, ali je zagrebška direktna demokracija imela zvezo s svojimi prastarši iz 1900? Če se bo iz protestnih pohodov razvil rušilni, odgovor že imamo.

Nedelja, 6. marca
V današnjih časopisih berem, da je bil mladi Ivan Pernar, za nekatere začetnik protestov v Zagrebu, na gostovanju v Osijeku skoraj prete-pen, ker je po nizu verbalnih provokacij pozval k zažigu hrvaške zastave. Drugi zagrebški dnevnik ga je včeraj razglasil za "radikalnega desničarja". Tretji zagrebški časopis nam je pozabil pojasniti, od kdaj radikalni (hrvaški) desničarji svoje navijače animirajo s kurjenjem (hrvaške) zastave. Morda niti ni smešno, je pa indikativno. V proteste so, od vsega začetka, vključeni tudi medijski manipulatorji.

Ponedeljek, 7. marca
Dekle M. L. (26), bez službe, kot toliko mladih želi protestirajoč pokazati svoj gnev. Pravico ima. Za pomoč se je obrnila na pravega eksperta. Kot poroča tisk, si je M. H. (31), profesor zgodovine, omislil slogan (zamislite si: omislil!) "Dovolj mi je HDZ-jevega sranja". Njegova je tudi ideja, nas obvešča novinar, da se na protest, ki je bil v soboto v Varaždinu, prinesejo metlice za čiščenje WC-ja. Pred tedni je prek Facebooka vabil na mirni sobotni shod v središču Čakovca. "Odzvalo se je samo sedem ljudi." Če, slučajno, pride osmi, ga prosim, naj spusti pokrov školjke. Hvala! Na številnih posnetkih protestov je vpadljivo veliko hrvaških zastav. Sporočilo je jasno: uporniška in nezadovoljna Hrvaška zahteva boljšo in pravičnej-šo Hrvaško. To je dobro, še bolje pa bi bilo, ko bi kje mogel prebrati tudi poziv h kredibilnosti, ki je tako boleče primanjkuje mnogim hrvaškim politikom (etabliranim in tudi amaterskim). Na neki fotografiji značilni rekviziti: 1. hrvaška zastava, 2.transparent: Hrvaška pomlad 2001, 3. prekrižani venec rumenih evropskih petero-krak in 4. transparent Ne potrebujemo liderjev, da bi odločali. Direktna akcija. Ugotavljam, da je Ortega y Gasset na žalost imel prav: Direktna akcija kani odločati.

Torek, 8. marca
Nekdanjemu dnevu žena se je do moje male mature reklo materinski dan. Potem so mame odrasle in postale žene. V Jugoslaviji se je ta dan ritualno obeleževalo, kakor da se je hotelo poudariti, da od 365 dni v letu en mora pripasti ženskam. Danes oklevamo kupiti cvet, da nas ne bi kdo krstil za jugonostalgike. Škoda, ni šlo za Jugo, ampak za žensko srce.

Sreda, 9. marca
Končno sprememba! Od pritiska politike, protestnikov, sporočil množice, medijskih iger, bobnov in indijanskih krikov (vključujoč tudi enega psevdošamana) se prebudim (s kolegi) v jutranji Ljubljani. Prelepo sončno spomladansko vreme lepša tradicionalni sestanek s kolegi v Slovenski matici. Tu so Milček Komelj, Drago Jančar, Kajetan Gantar, Primož, Vasko in Iztok Simoniti ter številni drugi naši prijatelji. Pogovarjamo se o sodelovanju v letih, ki prihajajo: gre za knjige (prevode), razstave, srečanja, gostovanja. Potem, v isti stari hiši gostiteljev v srcu Ljubljane, predstavitev slovenske izdaje edine knjige Siniše Glavaševića. Ozračje je ugodno, prisrčno, prijateljsko; sugestivno govorijo o piscu, ki ga ni vzgojila nobena pisateljska "šola", temveč življenjska (vojna) nesreča: Drago Jančar, Tonko Maroevič in Ante Stamać. Skozi pogovore se bomo družili do ranega večera.

Četrtek, 10. marca
Dan odmora zame in za bralce. Hvala Bogu. Protesti se sicer nadaljujejo.


Zvir:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011031205628330
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #19 : Ožujak 20, 2011, 12:57:45 prijepodne »
Delo, 10.03.2011.  /  Kultura

Zgodbe iz Vukovarja:
Afirmacija življenja in resnice


S tiskovno konferenco za novinarje se je včeraj na Slovenski matici končalo sicer kratko, toda očitno plodno srečanje matic iz sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške. Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev knjige Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja ki jo je v prevodu Vasje Bratina izdala Slovenska matica.
.

Piše: Milan Vogel


V zgodovino sodelovanja je posegel sedanji predsednik Slovenske matice Milček Komelj. Poudaril je, da so srečanja med temeljnima ustanovama za vsa področja nacionalne kulture več kot naravna, saj temeljijo na izročilu dolgoletnega vsestranskega kulturnega sodelovanja, ki je bilo nekoč v obrambi pred germanizacijo tudi narodnoobrambno oziroma politično obarvano, danes pa je smiselno predvsem zaradi razumevanja preteklosti ter kulturnega informiranja in pretakanja, pa tudi zaradi dobrega sosedskega sodelovanja. Navedel je več konkretnih dejanj iz časov slovanofilskega sodelovanja, ko je Slovenska matica osnovala celo Hrvatsko knjižnico, znanstveno-književni zbornik Hrvatsko kolo pa je svoje strani odprl za objave slovenskih avtorjev. Nekako simbolično je razmerje Avgusta Šenoe do Prešerna (njegov Nagelj s pesnikovega groba je prevedel Tonko Maroevič, celotnega Prešerna pa je v prevodu Luke Paljetka leta 1982 izdala Matica hrvaška). Za kulturno izmenjavo med Hrvaško in Slovenijo so veliko naredili še mnogi drugi, med njimi Gustav Krklec, Vlado Gotovac, Joža Mahnič in današnji predsednik hrvaške matice Igor Zidić.


Predvsem predavanja in izdajanje knjig

Tesnejši stiki so se ponovno začeli leta 2003 na Otočcu (Drago Jančar je opozoril na dejstvo, da je bila Matica hrvaška leta 1971 zaradi »nacionalističnega delovanja« tako rekoč obglavljena in skoraj razpuščena) in naslednja srečanja so pokazala tudi steze nadaljnjega sodelovanja –predvsem predavanja in izdajanje knjig. Tako je pri Slovenski matici leta 2008 v ciklu prikazov zgodovine sosednjih držav izšlo delo Iva Goldsteina o zgodovini Hrvatov in zdaj še knjiga Siniše Glavaševića o Vukovarju, na Hrvaškem pa delo Petra Štiha in Vaska Simonitija o zgodovini Slovencev, v načrtu pa je izid Duhovne zgodovine Slovencev akademika Janka Kosa. Izpostaviti velja še posvet o Istri, ki so se ga poleg Slovencev in Hrvatov udeležili tudi Italijani, rezultat pa je zbornik Kulturna identiteta Istre.

Tem za sodelovanje gotovo ne bo zmanjkalo (prevodi del novejše slovenske književnosti in drugih del, pa tudi spodbujanje učenja slovenskega jezika na Hrvaškem in hrvaškega v Sloveniji), zastavljeni program je po besedah predsednika Matice hrvatske Igorja Zidića dober, ker je realen.
Knjiga mladega reporterja hrvaškega nacionalnega radia v Vukovarju Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja bo našla prostor na policah med deli z vojno ali taboriščno tematiko, kot sta Dnevnik Anne Frank ali Pahorjeva Nekropola.

Avtor je bil dan pred padcem Vukovarja v hrvaški domovinski vojni ujet v kleti, kjer je oddajal radio, in ustreljen med mnogimi žrtvami v Ovčari. V knjigi so zbrani kratki zapisi dveh povsem različnih zvrsti: za čas nastajanja povsem neverjetno lirične zgodbe o ljubezni, mestu, otroštvu, pesniku, družini … in realistična vojna poročila o dogajanju v mestu, ki ga ni več. Ne glede na dogajanje je pisana enostavno in nepatetično in ima vsekakor veliko pričevanjsko in dokumentarno vrednost.


Zvir:
http://www.delo.si/clanek/143539
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #20 : Lipanj 13, 2011, 10:00:04 poslijepodne »

Međimurje
Broj izdanja: 2896 Datum izdanja: Utorak, 26. Listopad 2010 ..


Premali interes za učenje slovenskog jezika (2.)   

Jer ako od polovice roditelja 26 želi nastavu od 100% se može očekivati bar 50 đaka. A to je mnogo previše. Bez obzira što su desetljećima skoro pa sva djeca 8. razreda odlazila na srednješkolsko obrazovanje u Sloveniju. Što ste vi, učiteljsko vijeće, školski odbor učinili? Dva školska sata nastave slovenskog jezika ostavili ste utorkom kao nastavu za nepodobne (njih 9, kasnije 7) izvan školskog vremena. Dakle kad su sva djeca već bila razvožena kućama, a nepodobni su morali kući pješke po snijegu, blatu. Hvala vam lepa za takvu uslugu.


Autor članka: Radenko Krauthaker

U broju od 5. listopada, pod naslovom “Premali interes za učenje slovenskog jezika”, Stanko Rebernik u izjavi vašoj novinarki Ličanin tvrdi poluistine, nešto što se ne smije politizirati u državi koja se (ako) priprema za ulazak u EU. Jednom sam i osobno hvalio i podržavao Rebernika kao prvog ravnatelja domaćeg (autohtonog) Štrigovčana. Pogotovo pak, jer je uspio smjeniti “tvrdoglavog diktatora”. Olakšanje se osjećalo na više načina, jedno od tih su bili lokalni izbori 2009. na kojima sam i ja agitirao za pobjedu Rebernika na položaj općinskog načelnika.

U povijesti štrigovskog školstva bilo je boljih i lošijih ravnatelja škole, pedagoga ali i divljaka. A i takvih koji su bili sve u jednome za potrebe prljave politike, uglavnom okupatorske. Od 1945. (po oslobođenju) kontinuitet loših ravnatelja se nastavlja (nakon pokolja 1947.) ali s drugim politikim predznakom. Dozvoljavalo se tući djecu, maltretirati izgovorom. Tako na primjer za “štiri” umjesto četiri zaradila se sočna pljuska, nepodobni pa “krušku” po glavi. Djeca su pišala od straha (nešto je bilo objavljeno i u vašme listu!), padala u nesvijest. O ocjenama da ne govorim. Danas je situacija sofisticiranija. Mobing nad djecom od strane pojedinih učitelja, djece nad djecom gori je od starih batina. U novije doba Štrigovom su prodefilirale sve moguće kombinacije učitelja iz RH i Bosne. U većini djece prevladao je duh “domaćeg”, pa se u općoj upotrebi i dalje govori “štiri”, dedek i babica itd. Zašto taj kontroverzni pristup odgoju naše djece? Želite uništiti kajkavski jezik? Štrigovsku kulturu i identitet? Na to nemate pravo!! Jednako kao što nemate pravo na bezočnu pljačku, krađu državne privilegije onima koji to rade u ime ideologije (Vukšić o tome piše upravo na istoj strani vašeg lista od 5.10.).

Gospodine ravnatelju, anonimnu anketu sam ja zatražio od vas još zbog i nakon vaših konzultacija dogovorena je da se izvede u tišini bez politikanstva. Trebalo vam je 2 godine da se na pritisak ministarstva o njoj izjasnite ispred vijeća roditelja. Od ukupnog broja anketiranih (55% roditelja), njih 20% izjasnilo se za slovenski jezik kao vannastavni neobavezni predmet. Ostali roditelji nikada nisu bili anketirani jer nisu došli na roditeljske sastanke! (Da nisu željeli anketu, dakle je laž!) Pokrenuta je lavina pritisaka na mnoge anonimne roditelje. Na kraju tek 9 (devet) je objavilo imena svoje djece. U toj fazi sami ste se žalili na mnogobrojne pritiske. Od koga? Razotkrijte te ksenofobe, kojima se upalila crvena lampica. Jer ako od polovice roditelja 26 želi nastavu od 100% se može očekivati bar 50 đaka. A to je mnogo previše. Bez obzira što su desetljećima skoro pa sva djeca 8. razreda odlazila na srednješkolsko obrazovanje u Sloveniju. Što ste vi, učiteljsko vijeće, školski odbor učinili? Dva školska sata nastave slovenskog jezika ostavili ste utorkom kao nastavu za nepodobne (njih 9, kasnije 7) izvan školskog vremena. Dakle kad su sva djeca već bila razvožena kućama, a nepodobni su morali kući pješke po snijegu, blatu. Hvala vam lepa za takvu uslugu.

Danas moj sin pohađa osnovno šolo v Stročji Vasi, nakon što sam ga upoznao s programom i ljubaznim učiteljima u Raskrižju i Stročjoj Vasi. Izabrao je “evropsko šolo” v Stročji Vasi i do danas mu nije žao. Prije dva dana u 9. razredu (naime 7. je preskočio) po prvi je puta slovenskog jezika dobio 5 (peticu). Ljubazni učitelji i tamošnja ravnateljica toliko su ljubazni da oboje imamo osjećaj da hodamo po “crvenom tepihu”. Ti ljudi su vas zamolili ravnatelju za “prijateljski stik”, ali vi se niste odazvali. Štrigovska (čitaj čakovska) politika mora prestati držati “fige u džepu”. Svi dečki i puce iz Štrigove svakog dana, srdačno ga pozdravljaju kad mimo škole u Štrigovi odlazimo prek “meje”. Na graničnom prelazu Banfi, djelatnici su vrlo ljubazni, naročito na slovenskoj strani. Dakle Europa je tu. Prve lastavice probijaju led, sutrašnjem vremenu u kojem će djeca i roditelji konačno slobodno odlučivati gdje se žele školovati, govoriti slobodno svoj govor kao vjesnik prijateljstva. A ne mržnje. A sve za razliku od 1993./94. kad su ravnatelji u Štrigovi progonili roditelje čija su djeca tradicionalno pohađala spomenute škole s druge strane tzv. meje.

Radenko Krauthaker, Prekopa

http://www.medjimurje.hr/clanak/2896/2010-10-26/premali-interes-za-ucenje-slovenskog-jezika-2

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #21 : Lipanj 13, 2011, 10:03:26 poslijepodne »


Foto - papež na Hrvaškem:
Mučeništvo Stepinca je vrhunec nasilja proti Cerkvi


Benedikt XVI. je obsodil ustaški režim in komunizem

5. junij 2011
Zagreb - MMC RTV SLO/STA


Papež Benedikt XVI. je med mašo ob prvem hrvaškem dnevu katoliških družin na zagrebškem hipodromu poudaril pomen krščanskih družin.

Papeža je ob vrhuncu njegovega dvodnevnega obiska pozdravilo približno 400.000 vernikov, med njimi tudi številni katoličani iz Slovenije. Največ slovenskih vernikov je prispelo iz škofij Novo mesto, Celje in Maribor. Maše naj bi se po napovedih udeležila tudi ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek.
Papež je med mašo vodil molitev v latinščini, v sklepni molitvi pa je pozdravil vernike v jezikih sosednjih držav Hrvaške. "Z veseljem pozdravljam slovenske vernike. Hvala za vašo navzočnost. Bog vas blagoslovi, " je dejal v slovenščini

Benedikt XVI. je bil kritičen do sekularizacije v Evropi in izpostavil, da je človeško življenje enako vredno od spočetja do smrti. "Žal moramo ugotoviti, da se posebej v Evropi razširja sekularizacija, ki Boga odriva na rob ter prinaša vse večji razdor v družine. Absolutizira se svoboda brez odgovornosti za resnico, prek potrošnje materialnega in površnih izkušenj pa se kot ideal izpostavlja dobro posameznikov brez upoštevanja kakovosti medosebnih odnosov in človeških vrednot, " je dejal. Vernikom je sporočil, naj bodo pogumni in naj "ne podležejo sekularizaciji, ki ponuja sožitje kot pripravo ali celo kot nadomestilo za zakon".


Družine so "male hišne cerkve"

Sveti oče je pred tem v pridigi poudaril, da je prisotnost krščanskih družin v družbi danes potrebna bolj kot kadar koli. Družine je povabil, naj se veselijo starševstva in naj se obvežejo, da bodo svoje otroke učili moliti in molili z njimi. Zbrani množici je dejal, da je krščanska družina temelj verske vzgoje in da Cerkev gradijo družine, ki so "male hišne cerkve".

Zagrebški nadškof Josip Bozanić je izpostavil, da Cerkev želi odgovoriti na izzive glede družinskih vrednot in vzvišenega življenjskega dostojanstva. Krški škof Valter Župan pa je v nagovoru na hipodromu zahteval spremembo hrvaških zakonov, ki omogočajo splav na Hrvaškem, ter nasprotoval istospolnim družinam.


"Papež, imamo te radi"

Papež se je na hipodrom pripeljal v svojem papamobilu ob 9.35. Po poročanju Jutarnjega lista so ga verniki, med njimi številne družine z otroki, pričakali s pesmijo, aplavzom in z mahanjem z zastavicami. Papež je nato blagoslovil zbrane, v nekem trenutku postal, dvignil v naročje dva otroka, in blagoslovil tudi njiju. Benediktu XVI. so zbrani verniki vzklikali, na transparentih pa so med drugim imeli napisano "Papež, imamo te radi".

Verniki so se na Hipodromu kljub občasnemu dežju začeli zbirati že ponoči, kjer se je ob 3.00 zjutraj začelo molitveno bedenje kot predprogram za mašo ob 10.00, ki se je sklenila po skoraj treh urah.


Obsodil ustaški režim in komunizem

Papež je imel popoldne večernico za duhovnike v zagrebški katedrali, med katero je molil na grobu blaženega Alojzija Stepinca, kar je sprožilo ogorčenje v ameriškem združenju preživelih holokavsta in njihovih potomcev. Tam so poudarili, da je bil Stepinac "strasten privrženec" ustaškega režima, ki je odgovoren za nekatere od najbolj okrutnih vojnih zločinov. Stepinca je za blaženega leta 1998 razglasil papež Janez Pavel II. Večernico si je na video zaslonu pred stolnico spremljali tudi številni verniki.

Po koncu molitve je papež dejal, da je Stepinac vzor krščanskega mučenika. "Mučeništvo kardinala Stepinca predstavlja vrhunec nasilja, ki je bilo usmerjeno proti Cerkvi v času groznega obdobja komunističnega pregona", je dejal Benedikt XVI. Papež je že pred prihodom na Hrvaško v letalu obsodil hrvaški ustaški režim kot del nacističnega bloka v drugi svetovni vojni, ter komunizem zaradi preprečevanja vere in ateizma. Obsodbe je izražal ob spominu na Stepinca, za katerega je poudaril, da je obdržal duh humanizma kljub temu, da je živel v dveh totalitarizmih, fašizmu in komunizmu.


Dež preprečil poslovilni nagovor

Papeža so, ko je v avtomobilski koloni zapuščal hrvaško prestolnico, spremljali številni meščani. Dvodnevni obisk na Hrvaškem, ki je potekal pod naslovom "Skupaj v Kristusu", je Benedikt XVI. sklenil zvečer, ko je z zagrebškga letališča poletel proti Rimu. Zaradi močnega dežja na Plesu ni bilo napovedanega poslovilnega nagovora Svetega Očeta in hrvaškega predsednika Iva Josipovića.

Hrvaški državni vrh se je od Benedikta XVI. kratko poslovil v vladnem hangarju na letališču, pred letalom pa je papeža na pot proti Vatikanu pozdravil tudi zagrebški nadškof, kardinal Bozanić.

V soboto se je Benedikt XVI. ločeno sešel z Josipovićem in hrvaško premierko Jadranko Kosor. Osrednji dogodek je bil njegovo nagovor pred približno 700 izbranimi predstavniki hrvaške družbe v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, sobotni del obiska pa je sklenil z udeležbo na molitvenem bedenju na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića.

K. S., T. V.

http://www.times.si/svet/foto-papez-na-hrvaskem-sekularizem-prinasa-razdor-v-druzine--6ca55e6c85-b4fb8184c1.html
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #22 : Srpanj 02, 2011, 02:23:53 prijepodne »


DVOJNO ZLATO NA HRVAŠKEM- DOWNHILL IVANEC 2011
Torek, 28.6.2011

Medtem ko je naša 4X-BMX zasedba vozila na dolenjskih koncih, se je spustaški Črn trn GT par v preteklem vikendu  udeležil dirke preko meje, v sosednji Hrvaški. DH Ivanec 2011 so priredili člani gorsko-kolesarskega kluba BBK Ivanšćica,  kot popestritev praznovanja dneva mesta Ivanec.

Miran Vauh in Zarja Černilogar sta priložnost izkoristila za prijetno druženje in vožnjo po novih terenih. S svojo hitrostjo in znanjem sta presenetila slovensko-hrvaško konkurenco in oba slavila z zlatom.

Organizatorji in spremljevalci so bili predvsem navdušeni nad Miranovo hitrostjo:

Objavljeno 27. lipnja 2011.

Vauh stazu od 2300 metara prešao za 3.31 minutu!
1. downhill utrka Ivanščica 2011.
Biciklistički spustaš europskoga glasa, Slovenac Miran Vauh, pobjednik je 1. downhill utrke što je održana na vratolomnoj stazi na Ivančici, dugoj 2300 metara. Tu relaciju koja vodi vrlo zahtjevnom stazom, punom teških „bentova“ (zavoja) i skokova sagrađenih od kamenja i prirodna srušenih stabala, on je prevalio za samo 3.31,11 minuta!VIR: http://www.ivanec.hr/



Startno listo in REZULTATE v PDF obliki dobite na: http://www.wix.com/mtbtrack/dhivanec

Več o dogodku si lahko preberete in ogledate tudi na:
http://www.e-ivanec.com/vijesti/
http://www.evarazdin.hr/bbk-ivanscica-dh-spust-2011/
http://www.dropbike.com/dh-ivanscica-2011-report/

Ne pozabite- Zarjo in Mirana lahko spremljate na
http://rockthroughthewood.blogspot.com/!


Zvir:
http://www.crn-trn.si/
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #23 : Srpanj 24, 2011, 01:02:10 prijepodne »

Umrl Otto von Habsburg

Mo. B., Delo.si pon, 04.07.2011,

Na svojem domu na Bavarskem je v starosti 98 let umrl najstarejši sin zadnjega avstro-ogrskega cesarja.

Med razpadom Jugoslavije se je zavzemal za diplomatsko priznanje Slovenije in Hrvaške, bil pa je tudi trden zagovornik širitven Evropske unije na Vzhod. Pred nekaj leti je povedal, da je bil »najsvetlejša točka« njegovega življenja 19. avgust 1989, ko je ob simboličnem odprtju meje z Avstrijo okoli 600 ljudi iz Vzhodne Nemčije zbežalo v sosednjo državo. To je bil prvi večji množični prebeg iz komunističnega dela Nemčije po postavitvi Berlinskega zidu leta 1961.



Na svojem domu v bavarskem mestu Pöcking je v 99-letu starosti umrl najstarejši sin zadnjega avstro-ogrskega cesarja Otto von Habsburg. »Izgubili smo velikega Evropejca, ki je svoje otroke navduševal vse svoje življenje,« je povedal njegov sin Karl Habsburg.

Njegov oče se je rodil 20. novembra 1912 in se šolal še po starih avstrijskih in madžarskih učnih načrtih, ki so vključevali tudi madžarščino in hrvaščino. A zlata leta habsburške monarhije so bila v njegovem otroštvu že zdavnaj mimo. Po prvi svetovni vojni je novo ustanovljena Republika Avstrija hotela pretrgati vsako vez z razpadlo Avstro-ogrsko. Uvedla je t. i. habsburške zakone, na podlagi katerih je Avstrija leta 1919 nacionalizirala premoženje cesarjeve družine, odpravila plemiške naslove, članom monarhije pa prepovedala politično udejstvovanja v domovini. Cesarjeva družina je nato odšla v izgnanstvo v Švico in kasneje na portugalsko Madeiro. Zadnji avstrijski cesar in habsburški kralj Karel I. otoka nikoli ni zapustil, umrl je leta 1922 star komaj 35. Svoj položaj pa je prepustil takrat komaj devetletnemu sinu Ottu von Habsburgu.

Nesojeni cesar je leta 1935 doštudiral v Belgiji, v tem času pa tudi ostro nasprotoval Hitlerjevemu načrtu priključitve Avstrije. Pipadnike Hitlerjeve Nacionalsocialistične stranke je označil za »izdajalce ljudstva in domovine«. »Če ste prebrali Main Kampf, ne morete dvomiti v to, da nas bo ta človek popeljal v vojno,« je opozarjal še pred Anschlussom. Kljub njegovim prizadevanjem je 12. marca 1938 v Avstrijo vkorakalo okoli 65.000 pripadnikov nemških oboroženih sil. Hitler je ukaz za pridružitev Avstrije označil s kodo »Načrt Otto«.

Von Hasburg in njegova družina so tako še pred začetkom druge svetovne vojne morali zbežati, najprej v Pariz in nato v ZDA. Po vojni si je prizadeval znova vrniti v domovino, a je takratni kancler znova uvedel habsburške zakone in cesarjevi družini preprečil prihod domov. Na domačo zemljo je znova stopil šele leta 1966, po tem ko je pet let prej podpisal izjavo, da se odpoveduje vsem pravicam prestola, hkrati pa brezpogojno sprejema ustavo Republike Avstrije.

Svoje politične cilje je nato usmeril k združevanju Evrope. Bil je soustanovitelj Panevropske unije in njen predsednik med letoma 1973 in 2004. Leta 1979 je postal tudi bavarski poslanec v evropskem parlamentu. Več kot 20 let je tako služil kot član konservativne stranke Krščansko-socialne unije.

Med razpadom Jugoslavije se je zavzemal za diplomatsko priznanje Slovenije in Hrvaške, bil pa je tudi trden zagovornik širitven Evropske unije na Vzhod. Pred nekaj leti je povedal, da je bil »najsvetlejša točka« njegovega življenja 19. avgust 1989, ko je ob simboličnem odprtju meje z Avstrijo okoli 600 ljudi iz Vzhodne Nemčije zbežalo v sosednjo državo. To je bil prvi večji množični prebeg iz komunističnega dela Nemčije po postavitvi Berlinskega zidu leta 1961.

»Bil je velik človek, ki je o združeni Evropi premišljeval že v času, ko je nad starim kontinentom visela temna senca,« je o Ottu von Habsburgu povedal nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schuessel.

Plemič je pred avstrijski parlament prvič stopil marca 2008, njegove besede na spominskem srečanju pa še zdaleč niso ostale neopažene. Tako avstrijsko kot tujo javnost je namreč razburil z izjavo, da je bila Avstrija prva žrtev Hitlerjeve politike. Svoje stališče je trdno zagovarjal, kljub zgodovinskim dejstvom, da je firerja na dunajskem Trgu junakov pričakala 350.000 glava množica navdušenih Avstrijcev.

Državljan Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske se je iz javnosti umaknil lani, po smrti žene, princese Regine von Sachsen-Meiningen. Imela sta sedem otrok in 22 vnukov. Ko ga je pred časom novinar avstrijskega Tiroler Tageszeitung vprašal, če je kdaj hotel prevzeti cesarsko žezlo, mu je ta odgovoril: »Ne. Zakaj? To je grozna služba ... monarh mora biti vedno vljuden, tudi če si to želi ali ne.«

»Velikega avstrijskega patriota,« kot ga je opisal Schuessel, bodo pokopali 16. julija v družinski grobnici na Dunaju. Do takrat bodo spominske maše potekale v Münchnu, Budimpešti na Dunaju in drugje.


Zvir:
http://www.delo.si/druzba/panorama/umrl-otto-von-habsburg.html

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 OTO PESTNER - TVOJA PISMA(1972) , 03:25

OTO PESTNER - TVOJA PISMA(1972)
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #24 : Listopad 31, 2011, 08:45:56 poslijepodne »

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih
(v krščanstvu Vsi sveti)

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih (v krščanstvu Vsi sveti), je državni in krščanski praznik, ki se praznuje 1. novembra po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ob tem se spominjamo umrlih. Običaj narekuje, da na pokopališča (na grobove sorodnikov in prijateljev) odnesemo sveče in rože.

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. Dan mrtvih obhajamo v Sloveniji kot državni praznik; grobove okrasimo s cvetjem, z gorečimi svečami in se pokojnih spomnimo s svečanostmi.


Zvir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_spomina_na_mrtve

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Sveče - Dan mrtvih 2007, 0:42

Sveče - Dan mrtvih 2007
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #25 : Prosinac 09, 2011, 04:41:33 prijepodne »
Vino in žganje s Hitlerjem na nalepki
V Avstriji so nedavno začeli prodajati vino in žganje s podobo Adolfa Hitlerja in kljukastim križem na nalepki, zdaj pa bo sodišče odločilo, ali lahko ta alkoholna pijača ostane na prodajnih policah
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159743

Previdno na bankomatih
Policisti so v tem tednu izsledili skupino državljanov Bolgarije, ki so na bančne avtomate na območju Slovenije nastavljali naprave za preslikovanje zapisa bančnih in kreditnih kartic t.i. skimming.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159767#!prettyPhoto

Uporabniki pametnih mobilnikov, pozor!
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) v zadnjem času opaža občutno povečanje števila pritožb in sporov, povezanih z izjemno visokimi računi zaradi uporabe prenosa podatkov preko pametnih telefonov. Uporabnike zato opozarjajo, naj bodo posebej pozorni na prenos podatkov. Priporočajo tudi sprotno spremljanje porabe.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159771

Umrl je oče Gorenja 06.12.
Danes dopoldne je v celjski bolnišnici umrl oče Gorenja, Ivan Atelšek. Kot direktor in ustanovitelj Gorenja je Ivan Atelšek oblikoval poslovno politiko, s katero se je hitro večala proizvodnja, razvijal kooperacijo in v proizvodnjo uvajal velike serije. Danes dopoldne je v starosti 84 let umrl v celjski bolnišnici.

Gorenje je zapustil leta 1979, a vseeno še dolgo ostal predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Gorenja, septembra letos pa je postal tudi častni občan Mestne občine Velenje.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159718

Praznična drevesca z rožnato nalepko
Nalepka rožnate barve na prazničnih drevescih z letnico 2011 Zavoda za gozdove Slovenije je zagotovilo, da so drevesca pridobljena na gozdu prijazen način.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159674
wwwg tablice

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #26 : Prosinac 15, 2011, 10:52:04 poslijepodne »

Sveta Lucija

Sveta Lucija, krščanska mučenka in svetnica, * 284, Sirakuze, današnja Sicilija, † 304, Sirakuze.

Sveta Lucija (tudi Lukia), je bila premožna mlada krščanska mučenka, ki jo kot svetnico častijo tako katoliški kot tudi pravoslavni kristjani. Njen god praznujemo 13. decembra, ko je po starem julijanskem koledarju najdaljša noč v letu. Poleg tega je zaradi imena, ki prihaja iz besede latinske »lux« (luč, svetloba), tudi zavetnica vseh slepih in slabovidnih.

Lucija je ena izmed zelo redkih svetnikov, ki jih praznujejo pripadniki luteranskih Cerkva, posebej še med skandinavskimi narodi, ki na dan svete Lucije praznujejo njen god s številnimi elementi germanskega poganstva.

Življenje
Njen življenjepis nam pravi, da je bila Lucija kristjanka v času Dioklecijanovega preganjanja. Zaradi obljube devištva Bogu, je zavrnila poroko s poganom in je svojo doto razdala ubogim, njen nesojeni mož jo je kot kristjanko ovadil guvernerju Sirakuz. Ker je čudežno niso mogli ne premakniti ne sežgati, so jo stražarji zabodli in tako ubili.

Najstarejši zapis o njej je iz 5. stoletja. Po srednjeveških zapisih naj bi ji pred smrtjo iztaknili oči. Do leta 1861 so bile njene relikvije v cerkvi, njej posvečeni v Benetkah; po rušenju, so bile prenešene v cerkev San Geremia (Svetega Jeremije).


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Lucija

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Elvis Presley - Santa Lucia, 01:16

Elvis Presley - Santa Lucia
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #27 : Prosinac 26, 2011, 11:50:37 poslijepodne »

Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik. Štefan je bil prvi krščanski mučenec in eden sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 našega štetja je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Goduje na Štefanovo 26. decembra, na ta dan pa je v Sloveniji pogosto blagoslov konj.
V Svetem pismu je nekaj podatkov iz Štefanovega življenja prispeval sveti Luka v 6. in 7. poglavju Apostolskih del (Apd 6-7).

V Sloveniji je 37 cerkva posvečenih svetem Štefanu.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_%C5%A0tefan
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #28 : Prosinac 27, 2011, 09:05:59 poslijepodne »
Pirotehnična sredstva povzročajo živalim pravi pekel
Približuje se čas božičnih in novoletnih praznikov. V tem prazničnem času mnogi ljudje v miru praznujejo rojstvo Jezusa iz Nazareta in se veselijo novega leta. Mnogi imajo živali in tudi te so deležne tega miru. Vendar pa to ne velja za vse živali. Mnoge so namreč žrtve petard, raket in drugih pirotehničih sredstev, katerih glavni učinek je pok. Čeprav so petarde že nekaj let prepovedane, jih mnogi lahko dobijo na črnem trgu.

Tako je praznični čas za mnoge živali, ne glede ali so to hišne, domače ali prosto živeče, pravi pekel, saj zaradi pokanja petard in drugih pirotehničnih sredstev neizmerno trpijo. Mnogi lastniki mačk in psov imajo izkušnje, da živali med pokanjem petard in raket doživljajo velik stres. Ne samo neznosni hrup, ki ga povzročajo ta sredstva in škoduje živalim, temveč tudi poškodbe živali so pogoste. Kdo od nas želi biti pod stresom zaradi neznosnega hrupa petard ali biti zaradi njih celo poškodovan? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim.

Dolžnost je, da zaščitimo živali, da zaščitimo njihovo dobro počutje, zdravje in življenje. Zato pozivamo ljudi, da naj ne uporabljajo teh sredstev, saj niso nevarna samo za živali, temveč tudi za ljudi.

Posebej pozivamo vse kristjane, glede na to, da se to dogaja v božičnem času, da ne uporabljajo pirotehničnih sredstev, saj, vsaj po našem, teh sredstev ne bi uporabljal niti Jezus iz Nazareta. Ta je bil namreč prijatelj živali ter si zato ni mogoče zamisliti, da bi npr. metal petarde, rakete… in s tem lahko škodoval živalim ali ljudem.

Vsem lastnikom domačih živali svetujemo, da se izogibajo krajev, ki so znani po tem, da se uporabljajo pirotehnična sredstva in naj živali v tem času zavarujejo s tem, da jih namestijo v notranje prostore. Kajti, če je žival zunaj na prostem, kaj hitro lahko bežeča in preplašena konča pod avtomobilskimi kolesi ali zbeži od doma. V stanovanju naj se poišče sobo, ki je zvočno najbolj izolirana, lahko se zagrnejo zavese ali spustijo žaluzije, prižge radio in žival zamoti z igro. Najpomembnejše je, da žival med pokanjem ni sama.

Pozivamo tudi inšpektorje in policijo, da v predprazničnem oz. prazničnem času, dosledno kontrolirajo izvajanje predpisov v zvezi z uporabo pirotehničnih sredstev in zaščito živali, predvsem pa, da zaščitijo živali pred neznosnim hrupom pirotehničnih sredstev ter možnimi poškodbami – to pa je med drugim nenazadnje tudi njihova dolžnost, ki izhaja iz 2. člena Zakona o zaščiti živali.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Stanko Valpatič, predsednik

P.S. Slika mačke, ki jo je ubila petarda. Vir: Seminarska naloga: Petarde, ne hvala!, učenke 5.b razreda Osnovne šole Zadobrova

http://www.dravograd.si/novice-in-obvestila/pirotehnicna-sredstva-povzrocajo-zivalim-pravi-pekel

-

•25.11.2011
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
V januarju 2012 bodo socialno ogroženi občani svojo pravico do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z 21. točko 15. člena ZZVZZ urejali na centru za socialno delo v Medvodah. S 1. januarjem 2012 se namreč začne uporabljati nov zakon (ZUJP), po katerem bo za plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje treba zaprositi ob pridobivanju ali podaljšanju pravice do denarne socialne pomoči. Obrazec vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev najdete na na tem mestu.
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_obr_8_45.pdf

http://www.medvode.si/
« Zadnja izmjena: Prosinac 27, 2011, 09:11:09 poslijepodne kuntakinte »
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #29 : Prosinac 27, 2011, 09:08:05 poslijepodne »
Javni poziv za dobavo toplote v občini Kobarid
Sobota, 24 December 2011 12:35 Skrbnik
http://www.kobarid.si/index.php?option=com_content&view=article&id=410:javni-poziv-za-dobavo-toplote-v-obini-kobarid&catid=35:razpisi-in-obvestila

-

Javni poziv za prodajo lesa
Sobota, 24 December 2011 12:37 Skrbnik . 2575_001.pdf
1709K   
 2575_005.pdf
879K   
http://www.kobarid.si/index.php?option=com_content&view=article&id=411:javni-poziv-za-prodajo-lesa&catid=38:obvestila

Se po PS-u.

-

Idrijski rudnik živega srebra je eden najstarejših rudnikov v Evropi saj so na tem območju nepretrgoma pridobivali živo srebro vse od leta 1490.
Čeprav rudišče še ni izčrpano, so zaradi ekonomskih razlogov v letu 1977 začasno prekinili proizvodnjo. Leta 1986 je bil sprejet sklep o dokončnem prenehanju proizvodnje rude in postopnem zapiranju rudnika. Trenutno se izvajajo zapiralno - konsolidacijska dela, ki bodo končana v letu 2008. Zaradi specifičnih geomehanskih pogojev bo del rudišča ostal odprt in ga bo treba vzdrževati še naprej. Odprt ostaja tudi del, ki je preurejen v turistični rudnik.
http://www.rzs-idrija.si/predstavitev.htm

-

Živo srebro odhaja s trga   vpisano 1.12.2010
Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih njegovih spojin in zmesi ter varnega skladiščenja te kovine, kar pomeni, da bo od 15.marca 2011 prepovedan izvoz kovinskega živega srebra in nekaterih njegovih spojin iz držav Evropske unije.

Živo srebro, edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, odhaja iz našega vsakdana. Potem ko se z likvidacijo Rudnika živega srebra Idrija, nekdaj drugega največjega živosrebrovega rudnika na svetu, zaključuje petstoletna zgodovina njegovega pridobivanja v Idriji, se živo srebro umika tudi iz vsakdanje rabe.
Vlada Republike Slovenije je namreč na zadnji seji izdala Uredbo o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra.
Namen Uredbe je zmanjšati vpliv kovinskega živega srebra na okolje in doseči varno skladiščenje živosrebrnih odpadkov. Uredba določa, da se s 15. marcem 2011 prepove izvoz kovinskega živega srebra, cinabarita, živosrebrovega oksida, kalomela in zmesi živega srebra s koncentracijo večjo od 95% iz Evropske unije. Skladno z določili Uredbe živo srebro, ki nastane v klor-alkalni industriji, pri čiščenju zemeljskega plina ali živo srebro, ki nastane kot posledica pridobivana kovin iz rud in cinabaritne rude, od tega datuma dalje postane odpadek.
Uredba poleg kazenskih določb tudi določa, da je pristojni organ za izvajanje uredbe Ministrstvo za okolje in prostor, naloge, nadzorni organ pa Inšpektorat za okolje in prostor.

Z Uredbo, ki jo je sprejela slovenska vlada, Slovenija izpolnjuje določila istoimenske uredbe, ki so jo poslanci evropskega parlamenta sprejeli že na plenarnem zasedanju 21. maja 2008. Na podlagi Uredbe bodo nastali standardi za končno varno skladiščenje živega srebra v prihodnje.
   Vir: Občina Idrija
http://www.rzs-idrija.si/novice.htm
wwwg tablice