Autor Tema: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině  (Posjeta: 75881 )

0 Članova i 1 Gost pregledava ovu temu.

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #45 : Lipanj 01, 2012, 11:26:24 poslijepodne »

Ljudski godci in pevci "Vinski bratje" z Tišine
http://www.vinskibratje.si/

Vinski bratje - Preozke so stezice, 02:23
KUD Vinski bratje iz Gederovec, srečanje v Cvetlinu na Hrvaškem

Vinski bratje - Preozke so stezice
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #46 : Lipanj 01, 2012, 11:35:15 poslijepodne »
Citat:
21.05.2012.
CVETLIN - Održana je glazbena manifestacija 5. svibenska noč tera promiče prekgraničnu kulturnu suradnu

Svibenska noč pesmum povezala narod pograničnoga k(r)aja

V programu je nastupilo desetek društv z Bedne, Đurmanca, Lepoglave i Cvetlina ter z slovenske mest Tišine, Rače i Gorne Petrovc


Potlam, ……,  glazbum je publiku na noge zdiglo ......  Kulturno društvo godcev in pevcev "Gorički lajkoši" z Gorne Petrovc,
Se goste vu-ime domačina pozdravil je Ivan Patekar, a potlam i načelniki občine Bedna i slovenske občine Tišina Mirko Bistrovič i Franc Horvat.

http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290

Gorički Lajkoši – Abraham, 02:37

Gorički Lajkoši - Abraham


Nastavek na sledečomu listu
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #47 : Lipanj 01, 2012, 11:38:15 poslijepodne »

Nastavek prethodnoga lista


Gorički Lajkoši - Kousi le kousi, 04:13

Gorički Lajkoši - Kousi le kousi
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #48 : Lipanj 01, 2012, 11:42:22 poslijepodne »
Citat:
21.05.2012.

CVETLIN - Održana je glazbena manifestacija 5. svibenska noč tera promiče prekgraničnu kulturnu suradnu

Svibenska noč pesmum povezala narod pograničnoga k(r)aja

V programu je nastupilo desetek društv z Bedne, Đurmanca, Lepoglave i Cvetlina ter z slovenske mest Tišine, Rače i Gorne Petrovc



Pozivu domačina z KUD-a "Cvetlinski zvon" odazvali su se člani "Ljudsko pevske skupine Taščice".

http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290


Ljudska pevska skupina ''Taščica'' - Venček narodnih, 01:36

Ljudska pevska skupina ''Taščica'' - Venček narodnih
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #49 : Lipanj 04, 2012, 01:07:08 prijepodne »
V Sloveniji vse manj Slovencev

V času samostojne Slovenije število tistih prebivalcev, ki se imajo za Slovence, pada, je povedal strokovni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja Janez Stergar.

Pri tem je poudaril, da je tistih prebivalcev, ki so v letu 2002 za materni jezik navedli slovenski jezik, bistveno več kot tistih, ki so se za Slovence opredelili.

Kot je pred začetkom predavanja "Ali bo za Slovence spet veljalo samo milijon nas je" v Svetovnem slovenskem kongresu povedal Stergar, delež narodnostno opredeljenih Slovencev pada že vse od konca druge svetovne vojne. V letu 1948 se je za Slovence opredeljevalo 97 odstotkov prebivalcev, v letu 2002 pa dobrih 83 odstotkov.

Stergar sicer meni, da obstajajo tri Slovenije - matična, zamejska in izseljenska Slovenija. Ob tem poudarja, da v nobeni državi delež in število tistih, ki se izjavljajo za Slovence, ne upada tako močno kot v matični državi slovenskega naroda. Po njegovih besedah pa zunaj meja Slovenije živi od 461.000 do 558.000 Slovencev.

Stergar je pojasnil, da je med popisoma prebivalstva v letih 1991 in 2002 naglo upadalo tudi absolutno število Slovencev. Upadlo je z 1.689.657 na 1.631.363 narodnostno opredeljenih Slovencev.

Podatki zadnjega štetja prebivalcev v letu 2002, v katerem so raziskovalci beležili tudi jezikovno pripadnost prebivalcev, kažejo, da je prebivalcev, ki so za materni jezik navedli slovenski jezik, bistveno več od tistih, ki so se za Slovence opredelili. V letu 2002 je namreč slovenščino kot materni jezik navedlo 1.723.434 prebivalcev Slovenije. To pa je po Stergarjevih besedah paradoksalno.

Kot je še povedal, se čudi, da upadanju deleža narodnostno opredeljenih Slovencev zlasti kvalificirana javnost - politiki - ne posveča večje pozornosti. Ti naj bi po njegovih besedah skrbeli za razvoj slovenskega jezika in za slovenske kulture.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=166967

Slovenci proti priseljevanju?

Večina Slovencev ni naklonjena priseljevanju delavcev iz tretjih držav, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer, objavljena danes v Bruslju.

60 odstotkov vprašanih Slovencev se namreč ne strinja, da bi morala EU spodbujati migracije delavcev iz tretjih držav kot pomoč pri reševanju demografskih izzivov in zapolnjevanju vrzeli na trgu dela.

Le trije od desetih vprašanih Slovencev se s tem strinjajo, osem odstotkov pa jih odgovarja, da je to odvisno od okoliščin.

V EU je v povprečju naklonjenost priseljevanju delavcev iz tretjih držav nekoliko večja. Da bi EU takšne migracije morala spodbujati, meni 42 odstotkov vprašanih Evropejcev, proti pa jih je 46 odstotkov.

Približno osem od desetih vprašanih Evropejcev in Slovencev se sicer strinja, da bi morale članice EU nuditi zaščito in azil ljudem v stiski.

Okoli 85 odstotkov vprašanih Evropejcev in Slovencev se tudi strinja, da bi morala biti pravila za sprejem prosilcev za azil enaka po vsej EU.

Manjši je delež tistih, ki menijo, da bi morali imeti zakoniti priseljenci enake pravice kot državljani države, v kateri bivajo. S tem se strinja 65 odstotkov Slovencev in 68 odstotkov Evropejcev.

Velika večina Slovencev se zaveda pomena schengenskega prostora. 81 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da je možnost potovanja po EU brez nadzora na mejah pomembna. V povprečju tako meni le 67 odstotkov Evropejcev.

Eurobarometer je bil objavljen skupaj s poročilom Evropske komisije o napredku na področju priseljevanja in azila v letu 2011.

Poročilo kaže, da v EU zakonito biva približno 20,2 milijona državljanov tretjih držav, kar so približno štirje odstotki celotnega prebivalstva EU in 9,4 odstotka vseh migrantov po svetu, ki naj bi jih bilo 214 milijonov.

Na področju nezakonitega priseljevanja poročilo kaže, da je bil leta 2011 približno 343.000 osebam zavrnjen vstop v EU, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2010, članice pa so vrnile približno 190.000 državljanov tretjih držav, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2010.

Lani so države članice EU registrirale več kot 302.000 prošenj za azil, kar je v primerjavi z letom 2010 precejšnje povečanje, za 16,2 odstotka.

Lani je bilo izdanih tudi približno 12,7 milijona schengenskih vizumov, največ v Rusiji (40,7 odstotka), sledijo Ukrajina (8,7 odstotka), Kitajska (8,1 odstotka) in Turčija (4,7 odstotka).
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=167060

Agropop - Samo milijon nas je
Citat:
KDOR JE MAJHEN NI NIKOLI KRIV
HAHAHA
SLOVENIJA MOJA DEŽELA
wwwg tablice

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #50 : Lipanj 11, 2012, 07:53:14 poslijepodne »
Euro 2012:
Italijani proti aktualnim prvakom iztržili veliko točko

Odigran je prvi dvoboj v skupini C, kjer je italijanska izbrana vrsta na derbiju s Španijo prišla do točke (1:1).


D. O., Delo.si ned, 10.06.2012

Gdansk - Na derbiju prvega kola v skupini C se je dvoboj prvakov iz Španije in Italijanov končal brez zmagovalca (1:1). Točka je zagotovo bolj razveselila varovance Cesarja Prandellija, ki so bili večji del enakovreden tekmec "furiji", ki tokrat ni navdušila.

Za Španijo je v 64. minuti zadel Cesc Fabregesa, za Italijane pa se je med strelce v 60. minuti vpisal Antonio Di Natale. Ob 20.45 bo na sporedu še drugi današnji dvoboj v skupini C, pomerila se bosta Irska in Hrvaška.

Pirlo ostaja mojster prostih strelov


Obe reprezentanci sta šli v dvoboj zelo borbeno, Italijani so aktualne prvake pokrivali že visoko na njihovo polovici. "Furija" je bila v uvodnih 15 minutah nekoliko več pri žogi in si tudi priigrala prvo polpriložnost - v 9. min je s strelom od daleč poizkusil David Silva. Še lepšo priložnost so imeli dve minuti kasneje, ko so po napaki Maria Balotellija izvedli hitri protinapad, ki ga je slabo zaključil Silva.

Že praktično v naslednjem napadu pa so odgovorili naši zahodne sosedje. Prosti strel z roba kazenskega prostora je mojstrsko izvedel Andrea Pirlo, ki je našel luknjo v živem zidu, a se je izkazal Casillas. Italijani so bili še naprej enakovreden tekmec, v 23. minuti je Antonio Cassano dobil lepo globinsko podajo in meril v daljši vratarjev kot, toda zgrešil okvir vrat za kak meter.

Varovanci Cesare Prandellija so bili še naprej bolj nevarni - v 34. minuti je imel novo priložnost Cassano, z volejem je poizkusil še Claudio Marchisio, se izid ni spremenil. V finišu polčasa bi Špance v vodstvo lahko popeljal Iniesta, a je iz bližine meril malce nad prečko. Toda zadnjo besedo so imeli "azzurri", z okoli desetih metrov je z glavo nevarno streljal Thiago Motta, a je bil še enkrat več zanesljiv vratar Reala.

Fabregas hitro odgovoril na zadetek Di Nataleja


Španci so z značilno igro kratkih podaj imeli terensko pomoč, a so njihovi tekmeci v modrih majicah zelo dobro zapirali prazen prostor in tako onemogočali njihovo igro. V 50. minuti je Iniesta po samostojni akciji prodrl v kazenski prostor, a nato z leve strani meril kak meter mimo desne vratnice.

V nadaljevanju je Balotelli lepo ukradel žogo nespretnemu Ramosu in stekel sam proti španskim vratom, a se je še pravočasno vrnil branilec Reala in popravil svojo napako. Prandelli se je odločil za prvo menjavo - na klop je odšel prav mladi napadalec, priložnost pa je dobil izkušeni Antonio di Natale.

Prav on je že v prvem napadu popeljal Italijo v vodstvo - mojstrsko je podal Pirlo, di Natale pa je rutinirano ugnal Casillasa. A Španci so hitro odgovorili, saj so prek Fabregasa po podaji Silve izid poravnali le štiri minute kasneje (1:1).

Torres se je trudil, a brez uspeha

V 74. minuti pa je Del Bosque na klop potegnil strelca Fabregasa in v igro poslal edinega pravega napadalca v svoji ekipi Fernanda Torresa. Igralec Chelsea bi se lahko hitro vpisal med strelce, saj je sam stekel proti vratom Buffona, toda v zaključku preveč kompliciral in zapravil lepo priložnost za vodstvo.

Španci so bili spet več pri žogi ob koncu tekme - v 85. minuti je Torres skušal z lobom z roba kazenskega prostoa presenetiti Buffona, a je njegov strel zletel nad italijanskimi vrati. Minuto pred koncem rednega dela so imeli Italijani po slalomu Marchisia priložnost za presenečenje, končen izid pa je ostal 1:1.

Postavi obeh reprezentanc

Španija: Casillas; Arbeloa, Ramos, Piqué, Alba; Busquets, Xabi Alonso, Xavi, Iniesta, Silva; Fàbregas.

Italija: Buffon; Bonucci, De Rossi, Chiellini; Maggio, Pirlo, Motta, Marchisio, Giaccherini; Balotelli, Cassano.

Euro 2012, skupina C (prvo kolo)


Španija - Italija 1:1 (0:0)

(Fabregas 64.; Di Natale 60.)

Irska - Hrvaška 1:3
http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-irska-hrvaska-1-3.html


Zvir:
http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-spanija-italija-0-0.html
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #51 : Lipanj 11, 2012, 07:53:59 poslijepodne »
Euro 2012:

Hrvaška za uvod nadigrala Irsko

Hrvaški nogometaši so dobili prvo tekmo v skupini C, saj so Irsko ugnali s kar 3:1. Dva gola je dosegel Mario Mandžukić.


D. O., Delo.si ned, 10.06.2012, 20:45

Poznan - Po odigranem prvem kolu v skupini C je na vrhu lestivce hrvaška izbrana vrsta, ki ima na svojem računu tri točke. Po uvodnem remiju med Španijo in Italijo (1:1) so namreč varovanci Slavena Bilića prikazali všečno predstavo proti Irski in prišli do visoke zmage s 3:1.

Junak tekme je bil Mario Mandžukić, ki je za naše južne sosede dosegel dva zadetka, a moral v finišu tekem zaradi lažje poškodbe zapustiti igro, med strelce se je vpisal še prav tako razpoloženi Nikica Jelavić. Častni zadetek za Irce je dosegel Sean St. Ledger.

Jelavić izkoristil zmedo v kazenskem prostoru


Hrvaški nogometaši so dvoboj pričeli sanjsko. Že v prvem resnem napadu so namreč na razmočenem igrišču v Poznanu uspeli zatresti mrežo Irske in tako podrli načrte Otočanom. Darijo Srna je po desnem boku prodrl v kazenski prostor in s predložkom našel Maria Mandužikića, slednji pa je z glavo s kakih 13 metrov na napačni nogi ujeli Shaya Givena.

Borbeni Irci so hitro strnili vrste in se spravili loviti zaostanek ter ga dosegli že čez dobrih 15. minut. Ob prostem strelu Aidena McGeadyja je malce zaspala hrvaška obramba, kar je izkoristili Sean St. Ledger in z glavo poravnal izid na 1:1.

Igra se je nato povsem razživela, obe ekipi sta se menjavali v posesti žoge. Luka Modrić in Ivan Perišić sta strnjeno irsko obrambo skušala razbiti s strelom od daleč, a bila pri tem nenatančna. V 43. minuti pa so se vnovič zatresle tribune. Po zmedi na robu kazenskega prostora se je med strelce vpisal Nikica Jelavić. Irci so za trenutek obstali, saj so mislili, da je Hrvat v prepovedanem položaju, a se je žoga dotaknila Stephena Warda.

Mandžukić še enkrat več zadel v uvodnih minutah


Mandžukić je očitno rojen pod srečno zvezdo. Po vsega treh minutah igre je ponovil scenarij iz prvega polčasa in se spet vpisal med strelce (3:1). Po strelu z glavo je žoga zadela vratnico in se od glave Givena s precej sreče odbila v gol.

Varovanci slovitega Giovannija Trapattonija bi morali za preobrat pritisniti proti hrvaškim vratom, a so bili naši južni sosedje še naprej enakovreden, morda na trenutke celo boljši tekmec. V 72. minuti je hrvaški selektor Slaven Bilić pričel zapirati igro, na klop je odšel Jelavić, priložnost je dobil Niko Kranjčar.

V 78. minuti bi naši južni sosedje po novi lepi akciji lahko celo povišali vodstvo, a je Rakitić z roba kazenskega prostora meril mimo vratl. Pet minut pred koncem rednega dela pa je iz igre moral prisilno tudi Mandžukić, ki je očitno utrpel manjšo poškodbo, v igro je prišel Eduardo da Silva.

Irci so v finišu tekme prevzeli pobudo, v drugi minuti sodnikovega podaljška je po uigrani akciji s kota do strela z glavo prišel Andrews, a se izid na semaforju ni spremenil - končni izid tekme je ostal 3:1.

Postavi obeh reprezentanc

Irska: Given; O'Shea, St. Ledger, Dunne, Ward; McGeady, Whelan, Andrews, Duff; Keane, Doyle.

Hrvaška: Pletikosa; Srna, Ćorluka, Schildenfeld, Strinić; Rakitić, Vukojević, Modrić, Perišić; Mandžukić, Jelavić.

Euro 2012, skupina C

Irska - Hrvaška 1:3 (2:1)

(St. Ledger 19.; Mandžukić 3., 48., Jelavić 43.)


Španija - Italija 1:1:
http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-italijani-proti-aktualnim-prvakom-iztrzili-veliko-tocko.html


http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-irska-hrvaska-1-3.html
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #52 : Srpanj 17, 2012, 11:44:04 poslijepodne »
TOREK 10.07.2012.


Začenjajo se 63. dubrovniške poletne igre

Zagreb - Drevi bodo v Dubrovniku na Orlandovem stolpu ob stihih Himne svobodi Ivana Gundulića izobesili festivalsko zastavo Libertas in svečano odprli 63. dubrovniške poletne igre.


Prireditev, ki že tradicionalno poteka med 10. julijem in 25. avgustom, bodo zaznamovali tudi slovenski filharmoniki in gledališka režiserja Tomaž Pandur ter Eduard Miler.


Dubrovnik bo tako ponovno ponudil svoje odre in prizorišča v renesančnem mestnem jedru več kot 2000 umetnikom iz približno 20 držav z vsega sveta. Predvideno je več kot 70 dramskih, glasbenih, plesnih, folklornih in drugih prireditev. Pandur se bo 3. avgusta predstavil s premiero Evripidove Medeje, ki jo pripravlja v sodelovanju s Hrvaškim narodnim gledališčem (HNK) iz Zagreba. Medejo bodo uprizorili na znameniti dubrovniški trdnjavi Lovrijenac.

Organizatorji so se odločili, da bodo letos ponovno na dramski program uvrstili uspešnico Kralj Ojdip v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Festivalskega dramskega ansambla.

Med večjimi poletnimi dogodki v Dubrovniku bo koncert Zagrebških filharmonikov, ki bodo nastopili s priznanim ruskim dirigentom Dmitrijem Kitajenkom in slavno hrvaško čelistko Moniko Leskovar. Posebno doživetje bo tudi nastop slavnega pianista in dirigenta Daniela Barenboima, ki bo izvedel skladbe Franza Schuberta.

Na programu bo znova tudi epsko vokalno-inštrumentalno delo Requiem Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi enega najbolj znanih angleških zborov The Choir of King's College Cambrdige in simfoničnega orkestra Hrvaške radio-televizije.

Slovenskim filharmonikom pa je pripadla čast, da bodo ob dirigentu Ivanu Repušiću, skupaj z velikimi zvezdami klasične glasbe, sopranistko Invo Mulo in baritonistom Leom Nuccijem, 25. avgusta sklenili letošnje igre. Soorganizator njihovega koncerta je Festival Ljubljana.


A. T. K.
Foto: Bojan Puhek

http://www.siol.net/kultura/novice/2012/07/v_dubrovniku_bodo_danes_izobesili_festivalsko_zastavo.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Tereza Kesovija - Mix slovenskih pesmi (Live, Kranj).wmv, 03:11

Tereza Kesovija - Mix slovenskih pesmi (Live, Kranj).wmv

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #53 : Srpanj 26, 2012, 09:56:58 poslijepodne »

Slovenskokajkavska (k)wikipedia:


Sveta Ana

Sveta Ana, mati Device Marije ter Jezusova stara mati , * 1. stoletje pr. n. št. Seforis, † 1. stoletje n. št. v Nazaretu, (danes Izrael). Njen god je 26. julija.



Vsebina

1 Življenje
     1.1 Rojstni kraj svete Ane
     1.2 Joahimova in Elkanova Ana
2 Legenda o treh Marijah
     2.1 Smrt in češčenje
3 Zavetnica
4 Slovstvo
5 Viri
6 Viri in opombe
7 Galerija slik
8 Notranje povezave
9 Zunanje povezave


1. Življenje

1.1 Rojstni kraj svete Ane

Sveta Ana, mati Device Marije ter Jezusova stara mati, se je po enem izročilu rodila v kraju Seforis (Sepphoris), ali Cipori (Tzippori hebrejsko צִפּוֹרִי, ציפורי). Kraj je znan tudi kot Dioceserea in Saffuriya (arabsko صفورية, tudi Suffurriye), pa tudi kot Autocratoris, Eirenopolis Neronias, Le Sephorie, Saffouriya, Safuriyah, Safuriyye, Seffarieh, Sippori ali Zippori. Zgodovinar Jožef Flavij ga imenuje okras Galileje in je bilo pokrajinsko središče Galileje. Herod Antipa si ga je izbral leta 4 pr. n. št. za glavno mesto svojega vladanja.[2] Mesto z bogatimi arheološkimi najdbami iz tega časa leži v osrednji Galileji, 6 km severno-zahodno od Nazareta (danes Izrael). [3] To pomeni, da je to središče po vsej verjetnosti obiskal tudi deček in mladenič Jezus. [4] Za Tiberijo je bil takrat Seforis drugo galilejsko mesto po velikosti.

Po drugem izročilu se je Ana rodila v Betlehemu, kjer sta živela njena starša. [5]

Po tretjem izročilu pa se je sveta Ana rodila v Jeruzalemu, blizu kopeli Betesda, ki je omenjena v svetem pismu nove zaveze: „V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet pokritih stebrišč.” [6]

1.2  Joahimova in Elkanova Ana

Sveta Ana (hebrejsko Hannah – milost), mati Device Marije, v svetem pismu ni omenjena. Je pa omenjena v svetem pismu neka druga Ana, Samuelova mati, ki tudi ni mogla imeti otrok z Elkanom. Zgodbi sta si dokaj podobni tudi v zvezi z nerazumevajočima židovskima duhovnikoma. Elkanovo ženo je sumil pijanosti duhovnik Heli, ki pa je Ano pozneje potolažil (1 Sam 1,1-27;2,1-11). Daritev Ane in Joakima pa je nerazumno zavrnil židovski duhovnik Izahar in jima s tem zagrenil prihodnost.

Viri za Anino življenje so apokrifni spisi: Evangelij o Marijinem rojstvu, Psevdo-Matejev evangelij in Jakobov protoevangelij. [7]


2. Legenda o treh Marijah

Starša svete Ane sta bila Stolan in Emerencija; živela sta v Betlehemu. Ana se je poročila z bogatim Joahimom iz Nazareta; oba sta bila iz Judovega rodu in Davidove rodovine. Še po dvajsetih letih skupnega življenja nista dobila otrok. Premoženje sta razdelila na tri dele: enega sta darovala templju in judovskim duhovnikom, drugega sta dala za reveže, tretjega pa sta zadržala zase. Ko sta nekoč šla v Jeruzalem na praznik posvetitve templja, je hotel prinesti daritev tudi Joahim; židovski duhovnik Izahar [8]pa je dar zavrnil, češ ga Bog ne sprejema iz grešnih rok. Dokaz za to naj bi bila njuna nerodovitnost. Od žalosti in sramote je Joakim odšel iz mesta v gozd med pastirje. Njemu in tudi ženi se je prikazal angel, ki jima je naznanil Marijino rojstvo.

Ana je rodila Marijo šele po dvajsetih letih zakona; po Joahimovi smrti se je poročila s Kleofom in rodila hčerko, ki sta ji zopet nadela ime Marija. Po njegovi smrti se je poročila še tretjič s Salomonom in tudi ta otrok je dobil ime Marija. Iz teh zakonov so torej Jezusovi sorodniki, ki jih sveto pismo imenuje Jezusove brate [9].

2.1 Smrt in češčenje

Legenda pove, da je Ana še videla malega Jezusa, ko se je s starši vrnil iz Egipta po smrti kralja Heroda. Njeno dušo so angeli odnesli v Abrahamovo naročje; v nebesa jo je z drugimi dušami vred ponesel Jezus ob svojem vnebohodu.

Sveto Ano so častili na Vzhodu že v prvih časih krščanstva. Njej na čast je zgradil v Carigradu cesar Justinijan I. leta 550. Anino češčenje je doseglo na Zahodu v Evropi svoj višek v poznem srednjem veku. Leta 1378 je papež Urban VI. odobril praznik svete Ane na Angleškem; [10] 1481 pa je papež Sikst IV. vključil Marijin spominski dan tudi v rimski koledar. Leta 1584 pa ga je papež Gregor XIII. določil za cerkveni praznik.


3. Zavetnica

Sveta Ana je zavetnica (patrona) proti nevihti, pa tudi proti revščini. Ravno okrog Aninega praznika - 26.julija so velike vročine in je mnogo neviht. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev. Priporočajo se ji tudi razni obrtniki, zlasti pa rudarji.


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


Sveta Ana

Sveta Ana, hči Marija, vnuk Jezus, lesorez[1]

mati Device Marije

Rojstvo:
1. stoletje pred n. št., Seforis (Nazaret, Palestina; danes Izrael)

Smrt:
1. stoletje po n. št., Nazaret

Priznavanje
- Anglikanska cerkev
- Pravoslavna cerkev
- Luteranci
- Rimokatoliška cerkev
- Islam

Večje svetišče:
v Sloveniji je njej posvečenih nad 70 cerkva

God:
 26. julij (god skupaj z možem Joahimom)

Atributi:
 knjiga, hči Marija in vnuk Jezus, Mariji razlaga sveto pismo

Zavetništvo:
 materinstvo, matere, nerodovitne žene, srečen zakon, srečna zadnja ura, obrtniki, rudarji, zakonci, reveži

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *



4. Slovstvo

Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II, Družina, Ljubljana 1989.
O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl), Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
A szentek élete, I. Diós (s sodelavci prevedel iz nemškega izvirnika – J. Weisbender: Heilige des regionalkalenders, S. Benno Verlag, Leipzig 1978). 2. popravljena izdaja, Szent István Társulat Budapest 1984.
E. Horváth: Régészet (Archeológia – skripta), Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011.


5.  Viri

Das Ökumenische Heiligenlexikon


6.  Viri in opombe

1.^ O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, 558.
2.^ http://www.bibleplaces.com/sepphoris.htm
3.^ http://www.bibleinterp.com/articles/sepphoris.htm
4.^ http://www.itsgila.com/highlightssepphoris.htm
5.^ A szentek élete, I. Diós 377.
6.^ (Jn 5,2) E. Horváth: Régészet (Názáret környéke: Szeporisz vagy Cippori).
7.^ http://www.newadvent.org/cathen/01538a.htm
8.^ Nekateri menijo, da je bilo duhovniku ime Ruben; gl. O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.
9.^ Mt 12,47s; Mr 3,31s
10.^ O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.


7. Galerija slik


8. Notranje povezave

Tzippori ali Siforis – rojstni kraj svete Ane angleško.


9. Zunanje povezave

Ana - mati Device Marije na svetniki.org
Catholic Encyclopedia New Advent angleško.
Sepphoris - Did Jesus ever visit Sepphoris angleško.
Sepphoris - Bibel places angleško.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Ana

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

V slovenskih goricah
Občina Sveta Ana, 17:25
predstavitveni film

Občina Sveta Ana
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #54 : Kolovoz 17, 2012, 11:26:29 poslijepodne »
16. avgust 2012.
 
Praznovanje velikega šmarna (Velike Gospe) in Rokovega v Šmarju pri Jelšah (foto in video)

Največji Marijin praznik, na Vzhodu (Istoku) poznan že od 5. stoletja po Kristusu ter Rokovo, so verniki in romarji (hodočasniki) od blizu in daleč praznovali tudi pri sv. Roku nad Šmarjem. Nekaj tisoč glava množica je v dveh dneh obiskala ta romarski biser Slovenije, za katerega pa se zdi, da korak za korak zopet pridobiva na prepoznavnosti in je vse močneje zakoreninjen med romarskimi središča Slovenije in celo širše.
 
V sredo, ko so verniki in romarji pri sv. Roku proslavljali največji Marijin praznik, je pri slovesnem bogoslužju gostoval mag. Srečko Hren, ki se ga večina spomni kot nekdanjega župnika v Šmarju, že kar nekaj let pa deluje kot župnik v župnijski cerkvi sv. Duha v Celju. Na ta dan se verniki tako Katoliške kot Pravoslavne Cerkve spominjajo Marijinega vnebovzetja. Slednje je papež Pij XII. šele leta 1950 razglasil kot cerkveno resnico oz. dogmo, čeprav številne cerkve in celo katedrale po svetu že stoletja izpričujejo vero v Marijino vnebovzetje.
 
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Prav tako je z romanjem oz. božjepotništvom. Slednje ima za romarje globok verski pomen, saj verne spominja, da romanje ni le potovanje od točke a do točke b temveč gre za potovanje k cilju, ki je večno življenje v nebesih. Po pričevanju številnih teologov naj bi romanje simboliziralo celotno življenjsko pot.
 
Slika:
Mag. Srečko Hren je tudi tokrat navdušil z zanimivo in slikovito pridigo, ki ji je vredno prisluhniti


 Mag. Hren je v pridigi poudaril, da je Marijin praznik praznik upanja. Sporoča nam, da je prav Marija, ki je najčistejši in najjasnejši simbol matere in žene, dosegla polnost življenja v večnosti, ki najbolje ponazarja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Praznovanje Marijinega vnebovzetja verne tudi spominja, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.
 
Vabljeni, da prisluhnete nagovoru mag. Srečka Hrena, ki smo ga v celoti posneli. Ogledate si ga lahko v spodnjem video posnetku.
 
 
Pridiga Srečka Hrena na sv Roku nad Šmarjem pri Jelšah 2012, 18:22

Pridiga Srečka Hrena na sv Roku nad Šmarjem pri Jelšah 2012
 
 
 Sv. Rok so v sredo in četrtek obiskali številni verniki od blizu in daleč, med njimi v družbi ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka tudi evropski poslanec in predsedniški kandidat dr. Milan Zver.
 
Slika:
Tudi na Rokovo so se pri slovesni sv. maši zbrali številni romarji in verniki

 
Na god sv. Roka pa je mašo daroval pred slabimi tremi meseci imenovan koprski škof dr. Jurij Bizjak. Slednji je v nagovoru številnim zbranim vernim in romarjem predstavil zavetnika cerkve sv. Roka in pridigal o njegovem življenju in delovanju. Življenjepis sv. Roka je sicer zgodovinsko nezanesljiv, a je zgodovinsko izpričana moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih.
 
Slika:
Tudi koprski škof dr. Jurij Bizjak slovi kot izredno dober govornik

 
Slovenci, še posebej Šmarčani, že od nekdaj častimo sv. Roka, upodobljenega samega ali skupaj s sv. Sebastjanom; v romarski obleki, s palico in bučo. Z roko kaže na kužno bulo na stegnu. Poleg njega je tudi pes s kruhom v gobcu. Marsikje je upodobljen tudi z angelom, ki nosi posodo z zdravili in ko zdravi kužne bolnike. Častimo ga kot velikega prošnjika zoper kugo, ki je v naših deželah razsajala in sicer goduje 16. avgusta.
 
 
Oglejte si še fotogalerijo z letošnjega praznika pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah:
http://www.kozjansko.info/galerija/category/500-marijinovnebovzetjeinrokovosmarje2012.html


Vabljeni, da prisluhnete tudi nagovoru škofa dr. Jurija Bizjaka, ki ga je imel v čast tega svetnika

Škof Bizjak na sv. Roku - Rokovo 2012, 23:30
Nagovor koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka na sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah.

Škof Bizjak na sv. Roku - Rokovo 2012


 
Zvir:
http://www.kozjansko.info/najbolj-brani-clanki/6086-veliki-smaren-in-rokovo-praznovali-na-sv-roku-nad-smarjem-pri-jelsah-foto-in-video.html
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #55 : Listopad 30, 2012, 10:31:16 poslijepodne »
V meni je California

V meni je California, v noči s tabo vedno zaživi.
V meni je California, v noči s tabo vedno zaživi.

Ljubezen s tujcem si skusila, pustil ti bo svoj naslov.
Zdaj si srečna v drugem svetu, postala dama si in pol.
A tebi to še ni dovolj, hočeš, da ves svet bo tvoj.
Vendar spet si se zmotila, zdaj sama greš domov.

Vem, moje roke res so črne, a dobro moje je srce.
Bil bi voda, ko boš žejna, bil bi vino, da opiješ se.


California - V meni je California, 05:11

California - V meni je California
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: GRADNJA FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH
« Odgovori #56 : Studeni 04, 2012, 11:28:54 poslijepodne »
Vremenska postaja
Ravne na Koroškem

Čas zadnje meritve
3.11.2012 ob 20:00
 
  Temperatura zraka 4.5°C   
  Vlaga zraka 96.8   
  Smer vetra 228   
  Hitrost vetra (m/s) .8   
  Max. hitrost vetra (sunki m/s) 4.2   
  Energija sončnega sevanja -1   
  Višina padavin v zadnje pol ure (mm) 0   
  Skupaj padavin od 7. ure dalje (mm) 0
http://www.ravne.si/

OBVESTILO IN VABILO OBČANOM - MOŽNOST ZAGOTOVITVE NAJCENEJŠEGA PLINA 
 Na osnovi znižanja cene zemeljskega plina na trgu, smo na pobudo občanov, v Občini Ravne na Koroškem pričeli iskati možnost zagotovitve ugodne cene zemeljskega plina za občane. Zato v dogovoru s Petrol Energetiko d.o.o., organiziramo informacijsko pisarno, kjer bo možno dobiti vse informacije o trenutni ceni plina, o novi ponudbi Petrola Energetike za gospodinjstva in poslovne odjemalce.

 Vabilo 46.59 kB http://www.ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=2094
http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7286

Namera o ustanovitvi služnosti za postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb 
 Občina Ravne na Koroškem objavlja Namero o ustanovitvi služnosti za postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb v Občini Ravne na Koroškem. Več o nameri pod rubriko "Javni razpisi in pozivi". 
http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7318

GRADNJA FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH V LASTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM 
 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM VABI VSE ZAINTERESIRANE PRIJAVITELJE K ODDAJI PRIJAVE NA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE ZA GRADNJO FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH  V LASTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM. RAZPISNA DOKUMENTACIJA JE NA VOLJO V MENIJU JAVNI RAZPISI/JAVNI RAZPISI IN POZIVI.
http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7263

Na podlagi 31. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010 in 75/2012, v nadaljevanju: ZSPDSLS), 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011 in 42/2012) Občina Ravne na Koroškem objavlja

Namero o ustanovitvi služnosti
za postavitev sončnih elektrarn na
strehah javnih stavb
v Občini Ravne na Koroškem

Občina Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: služnostni zavezanec) namerava za obdobje 15-tih let podeliti služnostno pravico za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončnih fotonapetostnih elektrarn (v nadaljevanju: SE) na strehah spodaj navedenih objektov:

OBJEKT    
Identifikacijski znak (ID) nepremičnine,
katastrska občina   
Predvidena minimalna moč SE (kW)

DTK (Dom telesne kulture), Na gradu 6, Ravne   882 – 766/0, k . o. 882 - Ravne
UE Ravne, Čečovje 12a    882 – 622/0, k. o. 882 - Ravne   
Vrtec Levi devžej, Kotlje 11, 2394 Kotlje   896  - 100/0, k. o. 896 - Kotlje   
ZD RAVNE+ Lekarna, Ob Suhi 11   882 - 239/1, k. o. 882 - Ravne, 882 - 239/2, k. o. 882 - Ravne. 882 – 243/0, k. o.  882 - Ravne   
OŠ Koroški jeklarji, Javornik 35   882 – 100/19, k. o. 882 - Ravne   

I.   IZHODIŠČA:

1.   predvidena minimalna moč postavljenih SE (kW) znaša 400 kW.
2.   Minimalno 2% nadomestilo od proizvedene energije.

Po poteku služnostne dobe mora služnostni upravičenec služnostnemu zavezancu brezplačno predati postavljene SE v last in posest.

II.   POGAJANJA
Če se bo za sklenitev pravnega posla zanimalo več interesentov, se bo pred sklenitvijo pogodbe skladno z 31. členom ZSPDSLS izvedel postopek pogajanj.


III.   SKLENITEV POGODBE:
Odločitev o sklenitvi neposredne pogodbe – pogodbe o ustanovitvi služnosti za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončnih fotonapetostnih elektrarn za dobo 15 let, bo občina sprejela po preteku 15 dni od datuma objave te namere na spletni strani Občine Ravne na Koroškem oz. po opravljenem izboru na podlagi pogajanj s prijavitelji.

   Občina Ravne na Koroškem
   župan
   mag. Tomaž ROŽEN, l.r.
http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7317

GRADNJA FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH V LASTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - javni razpis za podelitev koncesije
http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7261

POZIV PROMOTORJEM K PODAJI VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA IZVEDBO PROJEKTA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Občina Ravne na Koroškem v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS 127/2006) vabi vse zaineresirane promotorje k oddaji nezavezujočih  vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo doma starejših občanov Ravne na Koroškem.

Priloge:
 Poziv promotorjem  http://www.ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=2088
http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7273

N A M E R A
ZA USTANOVITEV SLUŽNOSTNIH PRAVIC ZA
POSTAVITEV SONČNIH ELEKTRARN NA
OBJEKTIH V LASTI OBČINE SEVNICA
http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/razpisi/2012/namera_o_ustavnovitvi_stvarne_sluznosti_soncne_elektrarne.pdf
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: Projekt 72 ur
« Odgovori #57 : Studeni 04, 2012, 11:33:30 poslijepodne »
Spremljajte projekt 72 ur
Z nalogo, da v roku 72 ur postavijo otroško igrišče v Kočah pri Postojni

72 ur je vseslovenski projekt Mladinskega ceha, saj na ravni celotne Slovenije v 20 krajih sodeluje 500 mladih, vloženih pa bo 30 tisoč prostovoljnih ur.
Več v priponki
http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=2003&pid=13574

Koče, 29.10.2012
Spoštovani,
vljudno Vas vabimo k spremljanju projekta 72 ur, ki ga bo izpeljala tudi skupina v vaši neposredni bližini. Včeraj ob 15. uri smo izvedeli vsebino in lokacijo našega projekta, tako da bomo naslednjih 72 ur večino časa:
1. Delali: Naša naloga je, da v roku 72 ur postavimo otroško igrišče v Kočah pri Postojni Včeraj smo začeli z intenzivnim načrtovanjem dela in delitvijo nalog.
2. Se nahajali: V neposredni bližini avtobusnega postajališča v Kočah (pri Postojni) oz. v prostorih KŠD Koče, Koče 48
Skupina desetih mladih bo naslednjih 72 ur intenzivno sodelovala v okviru projekta Mladinskega ceha. Projektno nalogo bomo predvidoma zaključili 31. oktobra ob 15. uri, ko se akcija 72 ur zaključi.
72 ur je vseslovenski projekt Mladinskega ceha, saj na ravni celotne Slovenije v 20 krajih sodeluje 500 mladih, vloženih pa bo 30 tisoč prostovoljnih ur.
Najbolj zanimivi, tudi slikovno, bodo trenutki drugega in tretjega, finalnega dneva, ko se bodo rezultati dela že lahko opazili. Skupina bo sicer ves čas projekta na voljo za izjave.
Večino časa bomo preživeli na sedežu naše skupine, Koče 48, kje bomo reševali izziv, pa nas kontaktirajte in vam sporočimo.
Lahko se obrnete na:
- vodjo lokalne skupine (Petra Zalar, 031/200-073, 5ra.zalar@gmail.com)
- vodjo in koordinatorja celotnega projekta 72 ur (Franci Bačar, 040/503-699, franci@mladinski-ceh.si)
S prijaznimi pozdravi,
Petra Zalar
vodja lokalne skupine
Več: www.mladinski-ceh.si, www.72ur.si, Facebook: 72ur, Twitter: #72ur
http://www.postojna.si/dokument.aspx?id=7190

Na dan reformacije novo igrišče v Kočah
http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=2003&pid=13577
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #58 : Studeni 04, 2012, 11:40:20 poslijepodne »
Projekti
Opis aktualnih večjih projektov v občini.
Informirali vas bomo tudi o pripravi in izvajanju posameznega projekta!
12.10.2012
Ureditev pešpoti in glavne državne kolesarske povezave Celje - Laško
14.08.2012
Nova žalnica v Laškem
04.06.2012
Reševanje poplavne ogroženosti občine Laško
15.02.2012
Prostorska umestitev državne in lokalne Infrastrukture na območju Laško - jug (Marija Gradec)

Gradimo za vas
Predstavitev in opis pomembnejših investicij v občini Laško, ki se trenutno izvajajo.
01.10.2012
Vodovod Vrh–Radoblje–Globoko in položitev kanalizacije Radoblje
03.08.2012
Obnova starega mestnega jedra v Laškem
04.06.2012
Začetek prestavitve marijagraškega ovinka
15.02.2012
Gradnja mostu v Jurkloštru

Zgradili smo
Predstavitev in opis pomembnejših zaključenih investicij v občini Laško.
12.10.2012
Poglobitev podvoza v Radobljah
09.10.2012
III. faza rekonstrukcije LC 200040 Brstovnica – Lažiše
09.10.2012
Sanacija predora za varen promet na JP 702420 Izbira – Podšmihel
08.10.2012
Vodovod Vrh–Radoblje–Globoko in položitev kanalizacije Radoblje
03.08.2012
Prvi sklop asfalterskih del 2012 v krajevnih skupnostih
03.08.2012
Posodobitev ceste JP 700733 Mačkovec – Dovšek in JP 897170 Kalobje - Mačkovec
03.08.2012
III. faza posodobitve ceste LC 200130 Lahomno - Reka – Doblatina
03.08.2012
Posodobitev ceste JP 700160 Rimske Toplice - Borovo
http://www.lasko.si/index.php

150 let proge Zidani Most-Sisak
1. oktobra je minilo že stoletje in pol, odkar je železniška proga povezala Zidani Most z Zagrebom in Siskom. Železnica je v kraje ob njej prinesla napredek in razvoj, še danes pa je proga nepogrešljiv del evropskega železniškega omrežja. Častitljiva obletnica je bila obeležena v soboto, 13. oktobra, ko je posebni vlak potnike popeljal  iz Ljubljane v Dobovo. Na postanku v Zidanem Mostu so potnike prijazno pozdravili tudi domačini, osrednja slovesnost pa je bila v Krškem.
http://www.lasko.si/content/view/1700/26/lang,si/

Vabilo na brezplačno predavanje za voznike motornih vozil
 VABILO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
TER PREIZKUS SPRETNOSTI PRI VOŽNJI AVTOMOBILA
PREDAVANJE BO V TOREK, 6. 11. 2012 OB 18.00 URI V KOLPERN NA JESENICAH (1.nadstropje)
PRAKTIČNI PREIZKUS SPRETNOSTI PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM BO PRAV TAKO V TOREK, 6. 11. 2012 OD 17.00 URE DALJE (zbirno mesto pred Kolpern na Jesenicah)
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Jesenice, organizira v sodelovanju z Avto šolo B&B d.o.o. ter Policijsko upravo Kranj,  brezplačno predavanje za voznike motornih vozil ter izvedbo preizkusa praktične vožnje z avtomobilom. Vožnja avtomobila je vsak dan zahtevnejša. Pravila cestnega prometa se stalno spreminjajo in dopolnjujejo. Razvoj cestnega prometa postavlja pred voznike vedno nove in večje zahteve. Veliko prometnih nesreč se zgodi zaradi pomanjkanja znanja. V prometu je zelo pomembno, da svoje znanje stalno obnavljamo in dopolnjujemo. S sodobnimi pripomočki želimo voznikom predstaviti najpomembnejše vidike varnosti v cestnem prometu ter osvežiti in posodobiti pred leti pridobljeno znanje.
 VLJUDNO VABLJENI!
Informacije na telefonu št. ...
http://www.jesenice.si/sl/medijski-center/novice/item/3109-vabilo-na-brezplačno-predavanje-za-voznike-motornih-vozil

Obvestilo - Natura 2000
 V Sloveniji se načrtujejo spremembe omrežja Natura 2000. Ker Občina Radenci sodi med tiste občine, v katerih se načrtujejo spremembe omrežja Natura 2000, Občina Radenci zbira do vključno 9.11.2012  pripombe na dani predlog sprememb, do katerega lahko dostopate na naslednjem spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK   Več o Naturi 2000 in opozorilih Evropske komisije (zaradi katerih se načrtujejo spremembe) najdete na: www.natura2000.gov.si
                                                      Občinska uprava Občine Radenci
Navodila Natura | pdf | http://radenci.si/doc_pdf_2012/navodila_natura.pdf
Navodila Natura 2 | pdf | http://radenci.si/doc_pdf_2012/navodila_natura2.pdf
http://www.radenci.si/

JAVNI POZIV
 Občina Tržič in Medobčinski inšpektorat Kranj (v nadaljevanju: MIK) bosta v mesecu septembru 2012 pričela z akcijo preverjanja višine živih mej, grmičevja in ostale vegetacije, ki se nahaja ob občinskih kategoriziranih cestah.
 Zato pozivamo vse lastnike, ki imajo ob občinskih kategoriziranih cestah zasajene žive meje, grmičevje ali drugo vegetacijo, ki s svojo rastjo ovira prevoznost oziroma zmanjšuje preglednost ceste, da jo skladno z zakonskimi določili, ki urejajo to področje do 30.09.2012 sami odstranijo oziroma uredijo tako, da bo zagotovljena ustrezna prevoznost oziroma preglednost ceste.
 V kolikor lastniki ne bodo upoštevali tega poziva in opozorila, bo inšpektor MIK na stroške lastnika odredil odstranitev vegetacije izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih kategoriziranih cest, zoper kršitelja pa izrekel globo.
http://www.trzic.si/
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7436
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: Ljubljanska vinska pot
« Odgovori #59 : Studeni 04, 2012, 11:45:21 poslijepodne »
Ljubljanska vinska pot
 V soboto, 3. novembra 2012, boste lahko med 10. in 17. uro pokušali in kupovali vina ter kulinarične dobrote na več kot stotih stojnicah na Mestnem trgu, Stritarjevi ulici, na Tromostovju, Cankarjevem nabrežju ter na Čevljarskem mostu in Bregu.
Svoja vina bodo v pokušino in nakup ponudili vinarji iz vseh slovenskih vinorodnih dežel in okolišev, pridružile pa se jim bodo kmetije z mlečnimi, mesnimi, krušnimi in drugimi domačimi dobrotami ter nekatere gostilne in restavracije.
Ljubljansko vinsko pot bodo popestrile tudi občinske stojnice ter nekatere turistične organizacije in društva, kot je Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki bo oživelo običaj tovorjenja vina po Ljubljanici. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli številni ljudski godci, pevci in plesalci, ki bodo obiskovalce s svojim plesom, glasbo in prikazom običajev popeljali na različne konce Slovenije.
Novost letošnje Predmartinove Ljubljane so Županska vina v Mestni hiši. V atriju Mestne hiše se bodo med 10. in 14. uro s svojimi županskimi, protokolarnimi vini predstavili župani in županje iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije.
Ljubljanska vinska pot je vključena tudi v redna vodstva zavoda Turizem Ljubljana. Vodstvu se lahko pridružite ob 11. uri pred Mestno hišo.
http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/79757/detail.html

Javna tribuna o strategiji mestnega potniškega prometa
Mestna občina Kranj je pristopila k izdelava strategije mestnega potniškega prometa. V ta namen je dokument izdelalo podjetje OMEGA consult, d. o. o.
 Strategija mestnega potniškega prometa zajema predloge ukrepov za povečanje učinkovitosti mestnega potniškega prometa, zvišanje deleža uporabe mestnega potniškega prometa, zagotavljanje boljše pokritosti z mestnim potniškim prometom, znižanje obremenjevanja okolja zaradi zmanjšane uporabe osebnih avtomobilov in podaja smernice razvoja mestnega prometa v mestni občini Kranj.
Projekt je zaključen, zato vabimo vso zainteresirano javnost
na predstavitev
v petek, 9.11.2012, od 10. uri v sejni sobi št. 15 v Mestni občini Kranj.
http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto/aktualno/novice&showNews=NEWSLPKPYF112201283953&cPage=1

JAVNO POVABILO k oddaji informativnih ponudb za prodajo nepozidanih stavbnih zemljišč za poslovno pozidavo na območju Mestne občine Nova Gorica
 Mestna občina je zainteresirana za nakup tovrstnih zemljišč za ureditev poslovnih con na območju Mestne občine Nova Gorica.

Ponudba mora vsebovati:
 1.Ime in priimek ter naslov lastnika zemljišča
 2.K.o., parcelna številka, velikost zemljišča
 3.Cena na m2
 
Vloge je potrebno oddati s priporočeno pošiljko na naslov Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, s pripisom Ponudba na javno povabilo za prodajo nepozidanega stavbnega zemljišča  za poslovno pozidavo – NE ODPIRAJ. Rok oddaje ponudb je do vključno 16.11.2012.
 Informacije o javnem povabilu: vsa dodatna pojasnila in informacije lahko dobite na Mestni občini Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, v pisarni št. 28, na tel. štev.  05 33 50 167 ali pa pošljete vprašanja na e- naslov:  mestna.obcina@nova-gorica.si.
 Matej Arčon
 ŽUPAN
http://www.nova-gorica.si/v_srediscu/

Poziv prebivalcem za prevzem vreč s peskom
 Štab Civilne zaščite Mestne občine Nova Gorica sporoča, da je prejel vremensko opozorilo Republiškega štaba za civilno zaščito za ta konec tedna, po katerem ponovno obstaja možnost poplavljanja reke Vipave in njenih pritokov. Do dodatnih poplav lahko pride tudi zaradi že zdaj zelo razmočenega terena. Zato štab poziva vse občane Mestne občine Nova Gorica, ki bi se radi zavarovali pred vdorom vode v ogrožene objekte, da brezplačno prevzamejo vreče s peskom DANES, V PETEK, 2. novembra 2012, v Gasilskem domu Nova Gorica (Sedejeva 9, odprt 24 ur na dan) ali na sedežu podjetja Gratip d.o.o. v Zaloščah (Zalošče 29a) med 8. in 18. uro. Gasilce namreč skrbi, da v primeru ponovnih poplav zaradi velikega števila potrebnih intervencij ne bi uspeli vsem pravočasno dostaviti vreče. 
 Štab Civilne zaščite Mestne občine Nova Gorica obvešča občane, da bo od DANES v petek, 2. novembra, v nenehni pripravljenosti (24 ur na dan) do preklica.
http://www.nova-gorica.si/slo/2012110212563334/

Za konec tedna ponovno napovedane poplave – pri ajdovskih gasilcih so vam na voljo protipoplavne vreče s peskom
 Vremenoslovci nam za konec tedna ponovno napovedujejo obilnejšo mero padavin ter posledično poplave. Pri ajdovskih gasilcih (Tovarniška ulica) si lahko priskrbite protipoplavne vreče.
 Civilna zaščita je s sklepom poveljnika v pripravljenosti že od 30. oktobra. Konec tedna naj bi namreč obilnejše deževje ponovno povzročilo poplavljanje rek. Na našem območju se bo preko svojih bregov razlivala predvsem Vipava, niso pa zanemarljivi niti drugi vodotoki, ki se ob večjem deževju hitro prenapolnijo.
 Pazite nase, zavarujte sebe in svoje premoženje – če potrebujete protipoplavne vreče s peskom, se ponje lahko odpravite v ajdovskih Gasilski dom na Tovarniški ulici. 
http://www.ajdovscina.si/sporocila_za_javnost/2012110208445458/

OBVEŠČANJE JAVNOSTI O AKTIVNOSTIH NA STRELIŠČU BLOŠKA POLICA
V prilogi se nahaja načrt streljanj na strelišču Bloška Polica za mesec NOVEMBER 2012.
Priloga
Aktivnosti- NOVEMBER 2012 http://www.cerknica.si/assets/files/a_2018_1383.pdf
http://www.cerknica.si/obvescanje-javnosti-o-aktivnostih-na-streliscu-bloska-polica-14
wwwg tablice