Autor Tema: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině  (Posjeta: 59021 )

0 Članova i 1 Gost pregledava ovu temu.

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7434
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: Zgodovina v kozarcu
« Odgovori #60 : Studeni 04, 2012, 11:48:23 poslijepodne »
Natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe za krovno
OBČINA IDRIJA RAZPISUJE
Natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe za krovno blagovno znamko turistične destinacije Idrija
...
http://www.idrija.si/razpisi/javni-natecaji/2525-natecaj-za-oblikovanje-celostne-graficne-podobe-za-krovno.html
 
NOVO! Brošura motorističnih poti na Gorenjskem
V okviru projekta RDO Gorenjska, je v septembru izšla brošura Motoristične poti na Gorenjskem v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
Opis poti in brošuro, si lahko ogledate tudi prek interneta.
http://www.bled.si/news.asp?tab=1&nid=779

Zgodovina v kozarcu
Uspešen ciklus predavanj Zgodovina v kozarcu, ki ga je dr. Marko Prpič v letu 2011 izvedel v Mestnem muzeju Ljubljana, se bo zaradi zanimanja obiskovalcev ponovno odvil v novembru in decembru 2012. Vabljeni na zanimivo zgodovinsko popotovanje v svet, ki so ga na tak ali drugačen način zaznamovale izbrane pijače.
Ponedeljek, 5. 11., ob 18.00: ZGODOVINA IZ KOZARCA VINA
 Na prvem srečanju bomo spregovorili o vinu, od antične Grčije in rimskega cesarstva, ki sta imela velike zasluge pri širjenju vinske trte, do srednjeveških krščanskih samostanov, ki so vino pridelovali za liturgične namene, in pomena vina danes.
 Ponedeljek, 12. 11., ob 18.00: ZGODOVINA IZ KOZARCA PIVA
 Star egipčanski pregovor pravi: »Usta zadovoljnega človeka so napolnjena s pivom.« Tako so o svoji priljubljeni pijači razmišljali stari Egipčani. Zanje je bilo pivo pijača, hrana in plačilno sredstvo. V času antične grške in rimske civilizacije so na pivo gledali zviška, saj je veljalo za pijačo »barbarov«. Kljub temu je pivo prestalo tudi mračni srednji vek in se ohranilo do današnjih dni, ko velja za najbolj razširjeno alkoholno pijačo.
 Ponedeljek, 19. 11., ob 18.00: ŽGANE PIJAČE V KOLONIALNI DOBI
 Kolonialno dobo so zaznamovale alkoholne pijače in suženjstvo, ki gotovo sodi med najbolj sramotna poglavja zahodne civilizacije. To je bil čas velikih odkritij ter hkrati velikih priložnosti za drzne in pohlepne. Spremljali bomo boj za svetovno prevlado, nastanek prvih multinacionalnih družb in pogledali, kako so s tem povezani rum, gin in viski.
 Ponedeljek, 26. 11., ob 18.00: ZGODOVINA IZ SKODELICE ČAJA
 Pravijo, da le vode spijemo več kot čaja. Pa ni bilo vedno tako. Nekoč so ga uživali samo na Kitajskem in Japonskem, v Evropo pa so ga na začetku 17. stol. pripeljali Holandci. Vendar so jih Britanci kmalu izrinili iz trgovine s čajem. Skoraj dve stoletji je imela v svojih rokah to izjemno donosno dobrino britanska Vzhodnoindijska družba. V tem času so se uveljavili kot najmočnejša družba na svetu, imeli so svoje trgovske ladje, vojsko, lahko so odločali o vojni in miru.
 Ta veseli dan kulture
 Ponedeljek, 3. 12., ob 18.00: ZGODOVINA IZ SKODELICE OMAMNE KAVE
 Kava velja za najbolj razširjeno poživilo na svetu, ki mnoge premami s svojo edinstveno aromo in okusom. Skodelica črnega, dišečega napitka nas spremlja že vse od 16. stoletja, pomembno vlogo pa je imela v obdobju evropskega imperializma.
 Sreda, 12. 12., ob 18.00: ZGODOVINA IZ KOZARCA OSVEŽUJOČE COCA-COLE
 Coca-Cola bolje kot katerikoli drug proizvod simbolizira Združene države Amerike, ameriški način življenja in potrošništvo. V obdobju hladne vojne je mnogim pomenila simbol za demokracijo in svobodo izbire. Tistim, ki niso prisegali na ameriške vrednote, je predstavljala globalni kapitalizem in moč multinacionalnih družb, način za ekonomsko kolonizacijo sveta, ki je zamenjala odkrite oblike kolonializma.
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/aktualno/vsi-dogodki/zgodovina-v-kozarcu/
wwwg tablice

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #61 : Studeni 25, 2012, 08:40:52 poslijepodne »
Sveta Katarina

Sveta Katarina, znana tudi kot sveta Katarina Aleksandrijska in sveta Katarina Sinajska, egiptovska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.

Vsebina 
1 Življenjepis
1.1 Legenda – pasijon
1.2 Katarinin upor češčenju malikov
2 Smrt in češčenje
2.1 Mučeništvo
2.2 Svetišče treh ver
2.3 Zavetnica
2.4 Pomen in pogostnost imena
3 Opombe
4 Viri
5 Zunanje povezave
 

1 Življenjepis

Rojena je bila okrog leta 282 v Aleksandriji, kjer naj bi tudi umrla mučeniške smrti v prvih letih 4. stoletja (najbrž leta 307). Njeno truplo naj bi angeli takoj odnesli na goro Sinaj, kjer sta iz njenega groba pritekla mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.

1.1 Legenda – pasijon
Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je pasijon iz 6. ali 7. stoletja, ki ima izrazito legendarni značaj. Legendo o sv. Katarini so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju. Ljudstvo je to svetnico ob Barbari in Marjeti, drugih dveh svetnicah z Vzhoda, uvrstilo med pomočnike v sili. O razširjenosti češčenja sv. Katarine pri nas govori dejstvo, da ji je na slovenskih tleh posvečenih 35 cerkva, od tega 29 podružnic. Spomin na sveto Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi.

1.2 Katarinin upor češčenju malikov
Pasijon pripoveduje, da je cesar Maksencij ali Maksimin ob odhodu iz Aleksandrije ukazal, da morajo vsi prebivalci žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla s svojimi služabniki v svetišče, da bi spodbudila kristjane k zvestobi. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala: »Zakaj pogubljaš ljudi s češčenjem malikov? Uči se spoznavati Boga, stvarnika sveta, in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo pekla!« Cesar jo je ukazal privesti k sebi v palačo. Poklical je modroslovce in govornike, da bi Katarino odvrnili od krščanstva. Katarina pa je znala tako prepričljivo govoriti o krščanski veri, da je vse tiste cesarjeve modrijane spreobrnila.


2 Smrt in češčenje

2.1 Mučeništvo
Ko cesar zlepa ni mogel nič doseči, ji je zagrozil s kaznimi. Vrgel jo je v ječo, kjer jo je obiskal Kristus in ji je golob prinašal hrano. Tudi ječa Katarine ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi: ostri noži na kolesu naj bi jo razrezali. Toda to se ni zgodilo: kolo se je razletelo. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela cesarica in visoki dvorjan Porfirij. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt. Z obglavljenjem naj bi usmrtili tudi Katarino. Ko so jo peljali iz mesta, je molila za vse verne in Bog ji je govoril iz oblaka. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi. Angeli so njeno truplo brž odnesli na goro Sinaj, kjer danes stoji znameniti samostan svete Katarine.

2.2 Svetišče treh ver
Egiptovski predsednik Anvar Sadat je poleg tega samostana 19. novembra 1979 začel gradnjo velikega verskega središča za tri enobožne religije: krščansko, židovsko in muslimansko z željo, da bi ta kraj, kjer je Bog v Stari zavezi izročil Mojzesu 10 zapovedi, postal prostor molitve in češčenja edinega pravega Boga. [1]

2.3 Zavetnica
Ikona svete Katarine Aleksandrijske s prizori njenega mučeništva.
Mučeništvo svete Katarine, naslikal Masolino da Panicale.Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, filozofov in učenjakov. Priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro. Na pomoč jo kličejo neporočena dekleta, delavci, ki delajo s kolesi (lončarji, brusilci nožev, strojarji, kolarji, tkalci, mlinarji), arhivarji, pleskarji, vzgojitelji, dekleta, pravniki, odvetniki, knjižničarji, knjigarnarji, dekle, mehaniki, klobukarji, bolniške sestre, modrijani, modroslovci, pridigarji, šolarji, učenci, dijaki, pisarji, tajniki, stare device, stenografi, študentje, bogoslovci in teologi. Od ustavov se ji priporočajo pariška univerza in zavodi Balliol, Massey, Żejtun, Żurrieq, Santa Catalina, San Pablo City na Filipinih in Aalsum na Nizozemskem.

2.4 Pomen in pogostnost imena
Med sto najpogostejšimi slovenskimi imeni je bilo leta 1980 ime Katarina na 30. mestu. Poleg Katarine so najbolj znane različice Katja, Katica, Kati, malo manj pa Katka, Katika, Katinka, Katra, Katrina, Kata, Katalin, Katija, Katjuša. Korenina imena Katarina je grška beseda »katara«, kar pomeni »čista«. »Ali bi hodile pokonci naše Katarine, ko bi vedele, kaj se skriva za tem plemenitim imenom!« začenja pisateljica Zora Tavčar svoj duhoviti sprehod med ženskami s tem imenom v svoji knjigi Poklical si me po imenu. [2]


3 Opombe

1.^ Sveta Katarina djevica i mučenica. Spas (studentski pastoral). Pridobljeno dne 2012-2-3.
2.^ S. Čuk. Svetnik za vsak dan, II. Str. 232s.


4 Viri

B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
Britannica-Hungarica, Világenciklopédia, Magyar világkiadó Budapest 1994. (Tizenötödik kiadás 1994, by Encyclopaedia Britannica, Inc. Chicago-Auckland-London-Madrid-Manila-Párizs-Róma-Sydney-Szöul-Tokió-Toronto)
S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984.
N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.


5  Zunanje povezave

New Advent - Katoliška enciklopedija
http://www.newadvent.org/cathen/03445a.htm

Cerkev Sveta Katarina, Topol nad Medvodami
http://www.hribi.net/gora/sveta_katarina_topol/5/1661

Sveta Katarina, djevica i mučenica (hrvaško)
http://www.zupa-svkriz.hr/kalendar/novi/opis.php?dat=katarina1125.htm

Spas (Studentski pastoral): Sveta Katarina Aleksandrijska (hrvaško)
http://studentski-pastoral.com/index.php?option=com_content&view=article&id=39&Itemid=38


Sveta Katarina, samostan na Sinaju – spletna stran youtube:

SVETA KATARINA MANASTIR SINAJ GORA MOJSIJEVA, 05:40
SVETA KATARINA MANASTIR SINAJ GORA MOJSIJEVA
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #62 : Studeni 25, 2012, 08:41:47 poslijepodne »
Sveta Katarina Sienska

Katarina Sienska, svetnica, cerkevna učiteljica,
* 25. marec 1347, Siena, † 29. april 1380, Rim


Življenje

Katarina Sienska se je rodila 1347 v Sieni. Leta 1353 je videla Jezusa in se zato odločila, da ne bo nikoli privolila v zakon. Leta 1363 je vstopila v tretji red sv. Dominika. Nato je tri leta preživela v samoti in prestala težko notranjo krizo, po mistični zaroki z Jezusom pa se je vrnila med ljudi. Njena skrb za druge je pritegnila pozornost Siencev, saj je spreobračala grešnike in stregla ter ozdravljala kužne bolnike. Posegla je tudi v politiko in reformo Cerkve. Postala je svetovalka vladarjev in cerkvenih osebnosti. Novo videnje leta 1376 jo je pirsililo, da je prepričala Gregorja XI., da se je vrnil v Rim in se zavzela za edinost Cerkve. Leta 1377 je ustanovila prvi samostan.
Umrla je 29. aprila 1380 v Rimu. Leta 1970 ji je Pavel IV. priznal naziv cekrvene učiteljice, leta 1999 pa jo Janez Pavel II. je razglasil za svetnico Evrope.
Upodabljajo jo v oblačilu dominikanskih tretjerednic, pogosto drži v roki srce, lilijo, križ ali knjigo.


Zunanje povezave

http://www.sticna.com/vrtnice/sveta_katarina_sienska_1347_1380.html
http://kapitelj.blogspot.com/2007/06/sv-katarina-ivljenjepis.html
http://zupnije.rkc.si/crnuce/svetnik.php?stran=katarinasienska
http://www.radiovaticana.org/slv/articolo.asp?c=441768
http://www.lifeteen-si.com/svetnik.php?arhiv=1&svetnik=12
http://redovi.rkc.si/?id=830

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

PRIFARSKI MUZIKANTI - Sveta Katarina i pasoglavci, 02:18
Koncert v čast Milanu Ferležu, Cankarjev dom 2010

Prifarski muzikanti: Mitja Ferenc, Toni Obranovič, Martin Marinč, Valentin Južnič, Uroš Obranovič, Jernej Pečak, Brane Počkar

PRIFARSKI MUZIKANTI - Sveta Katarina i pasoglavci 
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #63 : Prosinac 03, 2012, 08:47:03 poslijepodne »
Zoran Predin Lačni Franz 

Ne mi dihat za ovratnik


Ne ne mi dihat za ovratnik,
ne boj se, ne bom zbežal.
Ne ne mi dihat za ovratnik,
da ti potem ne bo žal,
ko ti bom začel odpenjat gumbe.

Spil ti bom nasmeh iz ustnic
in z ramen potegnil svilo.
Ne bom se ustavljal na kolenih,
ko ti bom dvigal krilo.

Ne ne mi dihat za ovratnik,
veš da še stari ne spi.
Ne ne mi dihat za ovratnik,
nocoj ne bom skakal z balkona
in cik-cak bežal čez dvorišče.

Ne ne mi dihat za ovratnik, koza nora,
ker mi bo kmalu vseeno.
Ne ne mi dihat za ovratnik, koza nora,
raje me skrij pod odejo.

Spil ti bom nasmeh iz ustnic
in z ramen potegnil svilo.
Ne bom se ustavljal na kolenih,
ko ti bom dvigal krilo.


Zoran Predin Lacni Franz - Ne mi dihat za ovratnik, 03:59
 
Zoran Predin Lacni Franz - Ne mi dihat za ovratnik
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #64 : Prosinac 14, 2012, 11:44:57 poslijepodne »
Pravljica - Sneguljčica in sedem palčkov

Zapisala Jakob in Wilhelm Grimm

Pravljica o Sneguljčici govori o mladi kraljični, ki je imela zlobno mačeho, kraljico. Ker je čarobno ogledalo povedalo kraljici, da je Sneguljčica lepša od nje, jo je kraljica dala ubiti. Toda lovec se je je usmilil in jo je spustil v gozd. Tam je Sneguljica prišla do sedmih palčkov, ostala pri njih in jim kuhala in pospravljala.

To je zvedela hudobna kraljica, se preoblekla v starko in ji prinesla zastrupljeno jabolko. Mrtvo Sneguljčico so palcki položili v krsto. Mimo je prijahal princ, poljubilj Sneguljčico in ta se je zbudila. Poročila se je s princem in živela sta srečno do konca svojih dni.

* * * * *

(na slovenske kajkavščine)
Sneguljčica (pravljica)

Sneguljčica (pravljica)
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #65 : Prosinac 26, 2012, 11:53:00 poslijepodne »
 Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik. Štefan je bil prvi krščanski mučenec in eden sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 našega štetja je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Goduje na Štefanovo 26. decembra, na ta dan pa je v Sloveniji pogosto blagoslov konj.

V Svetem pismu je nekaj podatkov iz Štefanovega življenja prispeval sveti Luka v 6. in 7. poglavju Apostolskih del (Apd 6-7).

V Sloveniji je 37 cerkva posvečenih svetem Štefanu.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_%C5%A0tefan

Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #66 : Prosinac 28, 2012, 12:20:14 prijepodne »
Sveti Janez Evangelist

Janez (tudi Janez Evangelist, saj velja za pisca Evangelija po Janezu, in Janez Teolog, zlasti v pravoslavju), eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * ?, † 101?, Efez, današnja Turčija.

Poleg evangelija naj bi napisal še naslednje novozavezne spise: Prvo, Drugo in Tretje Janezovo pismo ter Razodetje (Apokalipso).

Ime

Janezovo pravo ime je bilo Johanan (hebrejsko: יוחנן [Yoḥanan], grško: Ιωάννης [Joanis]), kar pomeni Gospod je milostljiv. Slovenska oblika Janez očitno izhaja neposredno iz grščine. Poleg oblike Janez poznamo v slovenščini tudi obliko Ivan, ki smo jo dobili s posredovanjem drugih slovanskih jezikov.

Življenjepis

Janez je bil sin Zebedeja in Salome ter brat apostola Jakoba Velikega. Skupaj z bratom in očetom se je preživljal z ribolovom na Genezareškem jezeru. Janez in Jakob sta bila najprej učenca Janeza Krstnika, potem pa ju je Jezus povabil med svoje učence. Jezus jima je dal tudi vzdevek Boanerges - sinova groma.

V evangelijih je Janez zelo pogosto ob Jezusu v odločilnih trenutkih: pri Jezusovem spremenjenju, na vrtu Getsemani, ob križanju, ipd. Pri zadnji večerji je sedel tik ob Jezusu in slonel na njem. V Janezovem evangeliju ime »Janez« ni nikoli omenjeno, pač pa pogosto nastopa »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. Tradicionalno se verjame, da je Janez s temi besedami opisoval sebe.
Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje

Jezus je na križu izročil Janezu v varstvo svojo mater Marijo. Janez je ostal v Jeruzalemu približno do leta 60, potem pa je odpotoval v Efez, kjer je začel ustanavljati lokalno krščansko skupnost. Potem je deloval v Mali Aziji, nekaj časa pa je preživel tudi na otoku Patmosu, kjer naj bi napisal Razodetje. Doživel je visoko starost in umrl naravne smrti okoli leta 101 – kot zadnji od dvanajsterih apostolov (bil je tudi najmlajši med njimi).

Apostol Janez Evangelist goduje 27. decembra po katoliškem koledarju oziroma 8. maja in 26. septembra po pravoslavnem.

Na slikah je Janezov razpoznavni znak orel. Na skupinskih slikah je pogosto edini golobrad (ker je bil najmlajši od apostolov).


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Janez_Evangelist
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #67 : Prosinac 31, 2012, 12:52:36 prijepodne »
Tomaž Becket - škof, mučenec


Imena: Tomaž, Tomas, Tomi, Tom, Thomas, Toma, Tomaj, Tomaš, Tomažek, Tomislav, Tomica

Rodil se je v Londonu leta 1117. Bil je veliki kancler, varuh državnega pečata in prvi dostojanstvenik za kraljem. Veseljak, kakršen je bil, je ljubil lov, gostije, pa pri vsem tem vendarle živel čisto. Po smrti canterburyjskega škofa Teobalda ga je kralj Henrik II. postavil za naslednika. Tomaž se je nekaj časa upiral, pozneje pa je sprejel mašniško in škofovsko posvečenje. Tedaj se je ves spremenil: nečimrni kancler je postal ponižen božji služabnik.
Kralj je hotel odpraviti papežev vpliv ter duhovno in svetno oblast združiti v svojih rokah. Le Tomaž in nekaj zvestih se mu je postavilo po robu. Škof je moral zbežati na Francosko. Čez sedem let se je vrnil. »Grem na Angleško igrat za svojo glavo, pa naj se zgodi Gospodova volja,« je dejal pred odhodom.

Štirje normanski plemiči so želeli doseči kraljevo naklonjenost, zato so se zarotili, da bodo nadškofa odpeljali in umorili. Napadli so ga v njegovi palači in zahtevali, naj tri odpadle škofe, ki so vodili gonjo proti njemu, odveže izobčenja. »Takoj, ko bodo obžalovali svoj greh,« jim je odvrnil Tomaž. Tedaj so pridrli zarotniki. Menihi so škofa zgrabili in s silo odvedli v cerkev, da bi ga rešili. Tomaž jim ni dovolil zapreti vrat, češ, ni treba, da bi bila božja hiša vojna trdnjava. Plemiči so tedaj škofa napadli v cerkvi in ga smrtno ranili. Umrl je z besedami: »Umrjem za prostost in zmago katoliške Cerkve.« Bilo je to 29. decembra 1170. Na ta dan tudi goduje.
Kralj Henrik je tedaj praznoval božične praznike v Normandiji. Ko je zvedel o škofovem umoru, ga je prevzela strašna otožnost. Peš in bos je poromal na mučenčev grob, prosil odpuščanja in sprejel pokoro, ki so mu jo naložili papeževi poslanci.
Goduje 29. decembra.
Vir


http://svetniki.org/29_12.html
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7434
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #68 : Siječanj 07, 2013, 12:16:50 prijepodne »
Z novim letom bodo prišle tudi podražitve komunalnih storitev
 Potem ko je vlada omogočila občinam prosto oblikovanje cen komunalnih storitev, so te v nekaterih občinah že višje.
Nas je zato zanimalo, za koliko se bodo te storitve podražile na Vrhniki, v Borovnici in Log-Dragomeru. Odgovarja direktorica tamkajšnjega komunalnega podjetja Brigita Šen Kreže: ˝Že novembra 2011 smo dobili pozitivno mnenje skupnega ustanoviteljskega organa za spremembo cen praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Cena se bo tako spremenila za 13,64 odstotkov.˝ To pa v praksi pomeni: ˝Da se bo praznjenje podražilo za 3,45 evra na kubični meter (brez davka).˝ Zaenkrat ostale cene komunalnih storitev ostajajo nespremenjene, se pa bodo prihodnji teden z župani treh občin soustanoviteljic pogovarjali še na temo odpadkov in omrežnine.
http://www.vrhnika.si/?m=news&id=12189


PROJEKT Varovana soseska Slovenska Bistrica
 Komora lokalnih uprav Sveta lokalnih in regionalnih uprav Evrope (CLRAE) je na svojih konferencah pri obravnavi vidikov politike preprečevanja kriminalitete v urbanih okoljih, posebno pozornost namenila partnerstvu in sodelovanju javnosti pri razreševanju te problematike.
 Čeprav v naši občini varnostna problematika ne izstopa od slovenskega povprečja, pa želimo kot lokalna skupnost, v sodelovanju z občani, policisti, občinskimi redarji in varnostniki zasebnih varnostnih služb, to stanje varnosti, še posebej pa občutek varnosti pri ljudeh, še izboljšati.
 Ker gre za nov način dela teh organov in služb na tem področju v slovenskem prostoru, smo k sodelovanju povabili tudi strokovnjake Fakultete za varnostne vede, Univerze v Mariboru.

Vsebina projekta je razvidna iz prilog.
 Priloge
projektna naloga http://www.slovenska-bistrica.si/dokument.aspx?id=2753
načrt varovane soseske http://www.slovenska-bistrica.si/dokument.aspx?id=2754
http://www.slovenska-bistrica.si/povezava.aspx?id=265&pid=1207


DO ZELENJAVE IN POLJŠČIN NA EKO NAČIN
 Društvo Sorško polje v sredo, 9. januarja 2013, ob 19. uri vabi v osnovno šolo Orehek na predavanje o reševanju težav na njivi in vrtu na eko način.
 Predavanje je namenjeno vsem, ki želite pridelati zelenjavo in poljščine na naraven način. Izvedeli boste, kako obdelati zemljo in negovati rastline, da bodo le-te dobro obrodile zdrave plodove. Pripravite vprašanja.
Predavala bo Fanči Perdih, ki pomaga ohranjati avtohtona slovenska semena in je vodja edine slovenske ekološke semenarske hiše Amarant, ki se od leta 2007 ukvarja s pridelavo ekoloških semen zelenjadnic in delno zelišč. Pred predavanjem in po njem bo možno semena tudi kupiti.
 Dodatne informacije so na voljo na naslovu www.sorskopolje.si oziroma pri Matjažu Jerali (tel. št.: 041 348 199 ali po e. pošti: matjaz.jerala@siol.net).
http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto/aktualno/novice&showNews=NEWSTDLTUQ13201314542&cPage=1
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7434
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #69 : Siječanj 07, 2013, 12:17:58 prijepodne »
Male komunalne čistilne naprave (bodo) počasi zamenjale greznice
 Zakaj male komunalne čistilne naprave?
Na področju ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, že od leta 2007 velja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN), ki zavezuje lastnike stanovanjskih hiš, da se na območjih, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijsko omrežja. Če te možnosti nimajo, morajo postopoma opustiti greznice in zgraditi lastne čistilne naprave, oziroma zagotoviti nepretočne greznice, ki pa dolgoročno predstavljajo drago rešitev, saj je potrebno zagotavljati redno praznjenje in čiščenje grezničnih gošč s strani izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja (komunalna podjetja). Skrajni rok, da to storijo, je 31.12.2017, v nasprotnem primeru, so za lastnike hiš, predvidene denarne kazni. Sama uredba je posegla tudi na področje novogradenj, saj se na območjih, kjer ni urejena komunalna infrastruktura, investitorjem sploh ne izda več gradbenih dovoljenj brez ustreznega zagotovila o ureditvi odvajanja odpadnih voda.

Kaj sploh je MKČN?
MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE (populacijskih enot), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
 s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin. Za MKČN se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, iz katere se očiščena voda odvaja neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
 Na območju občine Kamnik, bodo predvsem prišle v poštev MKČN za manj kot 50 PE in MKČN za individualne stanovanjska hiše. Glede na samo poseljenost občine, je veliko manjših težko dostopnih zaselkov, do katerih je izgradnja kanalizacijske infrastrukture neracionalna. Za manjše zaselke se tako priporoča manjša MKČN do zmogljivosti 50 populacijskih enot, katero uporabniki lahko upravljajo sami. Pri individualnih stanovanjskih hišah, pa je potrebno v naprej predvideti možnost povečanja oz. zmanjšanja uporabnikov (stanovalcev), da se izognemo višjim stroškom vzdrževanja MKČN ter njeno nemoteno delovanje.

(So)financiranje MKČN
Uredba predpisuje, da so male čistilne naprave celoten strošek uporabnika, zato je pomembno, da  pri izbiri pozorni ste na zahtevane standarde, ki so jih izoblikovali pri zbornici Komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pri izbiri je potrebno tudi upoštevati, na kakšnem območju uporabniki živijo, število družinskih članov oziroma število uporabnikov, prostorska omejitev za vgradnjo MKČN, itd. Zavedati pa se je treba tudi dejstva, da se MKČN ne kupujejo le za nekaj let, zato je potrebno predvideti tudi stroške delovanja MKČN, kot so: stroški obratovanja, električne energije, čiščenja, vzdrževanja. Slednji stroški namreč nikakor niso zanemarljivi in pomembno vplivajo zraven nabavne cene MKČN na celotno vrednost investicije, zato jih je nujno poznati in upoštevati ob odločanju ob nakupu ustrezne MKČN. 
 Na sofinanciranje države, pri izgradnji MKČN, je težko računati, obstajajo pa drugi finančni instrumenti, ki na tak ali drugačen način pomagajo investitorjem. Ena od možnosti je v preteklosti bila pridobitev ugodnega kredita preko Eko sklada. Več posluha za nujnost teh investicij imajo občine, ki z nepovratnimi subvencijami investitorju povrnejo vsaj del stroškov. Višina sredstev se od občine do občine razlikuje glede na razpoložljiva sredstva. Velikost posamezne subvencije pa se razlikuje tudi glede na vrednost investicije, koliko PE bo MKČN zajela ter od drugih kriterijev, ki jih bomo informativno predstavili občanom na seminarju, ob sprejetju predloga na Seji občinskega sveta pa detajlno tudi na spletnih straneh Občine Kamnik.
 Kljub temu, da je časa še veliko, je pametno, da se pred samo investicijo dodobra pozanimamo, na katerem delu občine je predvidena izgradnja kanalizacije in s tem možnost priklopa na javno infrastrukturo. Če te možnosti ni oz. je ne bo, je dobro vedeti vse glede samega delovanja MKČN, uporabi, vzdrževanju ter  vsem, kar je povezano z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda.
 Občina Kamnik tako občane vabi na brezplačni strokovni seminar: »Vse, kar morate vedeti o malih komunalnih čistilnih napravah«. Seminar bo potekal v soboto, 5. januarja 2013,  ob 10. uri, v Domu kulture Kamnik.
 V enournem predavanju, vam bo dr. Meta Levstek, vodilna strokovnjakinja na tem področju razkrila, kako poteka čiščenje v različnih tipih MKČN, ter predvsem kaj morate vedeti o izbiri, vgradnji, zagonu, nadzoru, vzdrževanju ter reševanju težav. Dobili boste informacije glede možnosti subvencioniranja s strani Občine, poleg tega pa boste imeli priložnost spoznati in pridobiti informacije različnih proizvajalcev MKČN, ki bodo v preddverju dvorane predstavili svoje proizvode in delili prospekte ter nasvete.
 Za vse informacije se lahko obrnete na tel. št: 01/8318-185 (Suzana Stražar) ali 01/8318-210 (Marjana Kadunc).
 Besedilo: Suzana Stražar in Marjana Kadunc
http://www.kamnik.si/novice/Male-komunalne-cistilne-naprave-bodo-pocasi-zamenjale-greznice-31-12-2012
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7434
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #70 : Siječanj 07, 2013, 12:19:19 prijepodne »
Občina Črnomelj nominirana za čebelam najbolj prijazno občino v letu 2012
 Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu preko akcije Ohranimo čebele ozaveščata ljudi o pomenu čebele za naše okolje in življenje. V okviru tega poteka tudi izbor »Čebelam najbolj prijazna slovenska občina in podjetje«.
 Letos se je na natečaj prijaviva tudi Občina Črnomelj in bila med 37 prijavljenimi občinami izbrana v ožji izbor. Komisija je namreč izmed vseh prispelih vlog občin, nominirala tri, ki so po svojih aktivnostih in delu na področju ohranjanja okolja in čebel v letu 2012 najboljše. Med njimi je tudi Občina Črnomelj, poleg nje pa še Občina Ljutomer ter Občina Laško.
 Nominacijo so si prislužila tudi tri slovenska podjetja, in sicer: podjetje Medium, podjetje Thermana ter podjetje Mercator.
 Razglasitev dokončnih rezultatov in vrstnega reda izbora Čebelam najbolj prijazne občine in podjetja v letu 2012 bo v soboto 01.12.2012.
 Več o akciji si lahko preberete na http://www.ohranimo-cebele.si.
 
http://www.crnomelj.si/201211291018/obina-rnomelj-nominirana-za-ebelam-najbolj-prijazno-obino-v-letu-2012.html


Občina Črnomelj razglašena za čebelam najbolj prijazno občino v letu 2012
 Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu v sklopu akcije Ohranimo čebele ozaveščata ljudi o pomenu čebel za naše okolje in življenje.  Tako že nekaj leta zapovrstjo razpisujeta natečaj za Čebelam najbolj prijazno občino in Čebelam najbolj prijazno podjetje saj menita, da ravno lokalne skupnosti preko različnih aktivnosti lahko prispevajo k še večjemu ozaveščanju svojih občanov o pomenu čebel.  V letu 2011 je naslov Čebelam najbolj prijazne občine med 18 kandidatkami osvojila občina Žirovnica.
 V letu 2012 pa se je za ta  naziv potegovalo 37 slovenskih občin. V izbor najboljših treh so se uvrstile občine Ljutomer, Črnomelj in Laško. Zmagovalec natečaja je bil razglašen na Brdu pri Lukovici v soboto 1. decembra 2012 ob dnevu čebelarskega turizma. Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2012 je tako postala Občina Črnomelj, ki se zaveda, da so za prejeti naziv seveda najbolj zaslužni aktivni člani Čebelarskega društva Črnomelj, Čebelarskega društva ob Kolpi in Lahinji in Čebelarske zveze Bele krajine. Predvsem pa je razveseljivo, da omenjena društva in zveza skrbijo tudi za prenašanje znanj na mlajše rodove saj vzorno sodelujejo s čebelarskimi krožki na OŠ Dragatuš, OŠ Vinica in od letos v Varstveno delovnem centru Črnomelj.  Ob tej priložnosti se jim Občina Črnomelj za njihovo dolgoletno aktivno delo zahvaljuje in jim tudi v bodoče želi čim več uspehov in nadaljnjega dobrega sodelovanja.
 Prijavo Občine Črnomelj na natečaj s katero se je potegovala za naziv Čebelam najbolj prijazne občine v letu 2012 si lahko ogledate na spletni povezavi
 
http://www.ohranimo-cebele.si/Upload/OBCINA%20CRNOMELJ.pdf http://www.ohranimo-cebele.si/Upload/OBCINA%20CRNOMELJ.pdf
 
http://www.crnomelj.si/201212031034/obina-rnomelj-razglaena-za-ebelam-najbolj-prijazno-obino-v-letu-2012.html


Občina Laško – čebelam prijazna občina
 Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu osveščata širšo javnost o pomenu čebel za naše okolje in življenje preko številnih aktivnosti, med drugim tudi preko akcije Ohranimo čebele. Tako so tudi letos razpisali natečaj za Čebelam najbolj prijazno občino in Čebelam najbolj prijazno podjetje. Prijavitelji so skozi zastavljene vprašalnike predstavili aktivnosti, skozi katere izkazujejo veliko mero skrbi za ohranjanje naravnega ravnovesja in kulturne dediščine, povezane s čebelarstvom.
 Na letošnji razpis se je prijavilo kar 37 občin in 6 slovenskih podjetij, ki so se potegovali za naziv Čebelam prijazne občine in podjetja v letu 2012. Izmed vseh prispelih vlog je strokovna komisija nominirala tri občine in tri podjetja, ki so bili pri svojem delu na področju ohranjanja okolja in čebel v letu 2012 najbolj učinkoviti. Pri samem izboru treh najboljših so imeli težko delo, saj so občine zelo aktivne na tem področju. 
 Razglasitev dokončnih rezultatov in podelitev priznanj je potekala v soboto, 1. decembra, na Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici v okviru tradicionalnega posveta o čebelarskem turizmu. Občina Laško je zasedla drugo mesto in si tako pridobila naziv Čebelam prijazna občina. Prvo mesto je dosegla Občina Črnomelj, tretje pa Občina Ljutomer. Ob tej priložnost je župan občine Laško, Franc Zdolšek, izročil predsedniku Čebelarske zveze Slovenije, Boštjanu Noču, protokolarno darilo občine Laško - županov medeni liker, ki ga je slednji po strokovni plati zelo pohvalil in ga priporočal kot vzor ostalim občinam in podjetjem pri razvijanju svojih poslovnih in protokolarnih daril. 
 Čebelam najbolj prijazno podjetje v letu 2012 je postalo podjetje Thermana, d.d., saj so v okviru natečaja dosegli prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo podjetju Medium, d.o.o., tretje pa podjetju Mercator, d.d..
 Pri izdelavi prijave za natečaj smo sodelovali: ČD Laško (Jože Blagotinšek in Franc Šolar), STIK Laško (Marina Bezgovšek) in Občina Laško (Edina Memić). Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem občanom in občankam, ki skrbijo za okolje in s tem prispevajo k ohranjanju čebel. Največja zahvala pa gre članom Čebelarskega  društva Laško, ki skozi svoje aktivnosti in krožke prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlade čebelarje ter skozi predavanja in delavnice posredujejo vpogled v skrivnostni svet čebelarstva tako turistom kot lokalnim prebivalcem. Več kot 110-letna tradicija čebelarskega društvenega organiziranja na našem območju je spodbuda, da tudi v prihodnje s skupnimi močmi razvijamo aktivnosti in programe, ki bodo občino Laško v širšem prostoru pozicionirali kot prepoznavno medeno destinacijo.

 PRIJAVA NA NATEČAJ ZA IZBOR ČEBELAM NAJBOLJ PRIJAZNE OBČINE V LETU 2012. http://www.lasko.si/media/cebelam-prijazna2012.pdf

http://www.lasko.si/content/view/1731/26/lang,si/
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7434
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #71 : Siječanj 07, 2013, 12:21:54 prijepodne »
Dvoletni proračun Občine Izola ohranja nadstandard Izolanov
 Na včerajšnji 5. izredni seji Občinskega sveta občine Izola so svetniki soglasno sprejeli proračun za prihodnji dve leti. Župan mag. Igor Kolenc je poudaril, da proračun ni le dokument, ampak zaveza za dobrobit občanov in občank. Cilj proračuna je kljub težkim razmeram in rezom države ohraniti tiste pravice in nadstandarde, ki so jih Izolani že imeli.
 Usmeritve proračuna
...
http://www.izola.si/index.php?page=news&item=347&id=2963


Dan neodvisnosti, pa tudi blagoslov konj
27. dec 2012
Na sv. Štefana dan v Belskem počastili državni praznik in blagoslovili konje
 
Dan neodvisnosti, pa tudi blagoslov konj
 V Belskem se je slabemu vremenu navkljub zbralo okoli 200 vseh tistih, ki so želeli nazdraviti državnemu prazniku in počastiti nepozabni trenutek, ko smo Slovenci pred 22 leti po plebiscitarni odločitvi dobili svojo samostojno, neodvisno in enotno državo.
 Znali smo stopiti skupaj in preseči vse pomisleke, saj je šlo za zgodovinski trenutek, ko je tako velika večina Slovenk in Slovencev končno dejala, da hočemo svojo državo. O tistih trenutkih je v Belskem spregovoril tudi župan občine Postojna Jernej Verbič in jih v nagovoru prenesel v današnji čas:
...
Še veliko je župan povedal o narodnostni zavesti in za konec vsem prisotnim in njihovim družinam zaželel prijetno praznovanje in obilo sreče v prihodnjem letu. Seveda pa je z veseljem prisostvoval pri tradicionalnem blagoslovu konj, teh plemenitih živali, ki so bili človeku tudi v najhujših časih največji »delavski« prijatelji. Služili so mu na polju, da se je prehranil, služili so mu v vojnah, da je preživel, služijo mu danes, predvsem da se sprosti v ježi, redkeje za opravljanje kmetijske dejavnosti. 
 Zavetnik konj je sv. Štefan. Bil je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem in ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca. Za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor.
 V Belskem je bilo 60 avtomobilov in 15 konj, blagoslov je opravil postojnski kaplan Gašper Lipovšček, kulturni program je tudi letos pripravilo TD Pudgura, topel čaj in kuhano vino pa sta pogrela nekoliko premražena telesa.
 pripravil in uredil: MILAN ŠTULC
http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=4033&pid=13697


Javno naročilo: Izgradnja nizkoenergetskega vrtca JN 430-13/2012
 Na podlagi 28. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-2) Občina Radenci, Radgonska cesta 9,  9252 Radenci (v nadaljevanju: naročnik), vabi ponudnike, da predložijo pisno ponudbo, pripravljeno pod pogoji iz te razpisne dokumentacije, za izvedbo javnega naročila »Izgradnja nizkoenergetskega vrtca« (v nadaljevanju: javno naročilo).   
 
Podatki o javnem naročilu so opredeljeni v tej razpisni dokumentaciji in v objavi javnega naročila na slovenskem portalu za javna naročila (www.enarocanje.si).
 
Prenesite datoteke:
NOVO - Razpisna dokumentacija, objavljena | pdf |
...
http://www.radenci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=445&Itemid=1
wwwg tablice

Offline kuntakinte

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 7434
  • Karma: +0/-0
  • ...besposleni internetski masturbator...
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #72 : Siječanj 07, 2013, 12:24:54 prijepodne »
Poslovni čas Občinske uprave
 Poslovni čas Občinske uprave
http://www.crnomelj.si/201212211069/poslovni-as-obinske-uprave.html

OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da bo poslovni čas Občinske uprave občine Črnomelj v ponedeljek, 24.12.2012. in v ponedeljek, 31.12.2012. do 13. ure.


Občina Laško
Mestna ulica 2, 3270 Laško
+386 3 733 8700
+386 3 733 8740
obcina@lasko.si

Uradne ure za občane
ponedeljek: 8.00h - 15.00h
sreda: 8.00h - 17.00h
petek: 8.00h - 13.00h

Poslovni čas
ponedeljek: 8.00h - 15.00h
torek: 8.00h - 15.00h
sreda: 8.00h - 17.00h
četrtek: 8.00h - 15.00h
petek: 8.00h - 13.00h

Uradne ure po telefonu se izvajajo v okviru poslovnega časa vsak poslovni dan.
http://www.lasko.si/index.php


Uradne ure
 Zadnja posodobitev 26.01.2012 | 2.865x prebrano |
URADNE URE
 
Poslovni čas Občine Ribnica:
 ■ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure
 ■sreda od 7. do 16. ure
 ■petek od 7. do 14 ure
 
Uradne ure za poslovanje s strankami
 
Uradne ure v občinski upravi:
 ■ponedeljek od 8. do 10. ure in od 12. do 15. ure
 ■sreda od 8. do 10. ure in od 12. do 16. ure
 ■petek od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure
 
Uradne ure občinske inšpekcije:
 ■ponedeljek in sreda od 9. do 11. ure
 
Uradne ure direktorja občinske uprave:
 ■ponedeljek in sreda od 8. do 10. ure
 
Uradne ure župana
 ■sreda od 8. do 10. ure
 
Obvezna je predhodna najava stranke v tajništvu župana.
 
Uradne ure v glavni pisarni Občine Ribnica:
 ■ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure
 ■sreda od 8. do 16. ure
 ■petek od 8. do 14. ure
 
Uradne ure po telefonu na sedežu Občine Ribnica:
 
na telefonski številki (01) 837 – 20 – 00
 
Na delovna dneva 24. in 31. decembra se poslovni čas in uradne ure končajo ob 13. uri. Predčasno končanje delovnega časa pred prazniki in v izrednih razmerah lahko odredi tudi župan.
http://www.ribnica.si/?page_id=14

Čudesa, i radno vreme imaju na spletnih stranicah.
wwwg tablice

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #73 : Siječanj 12, 2013, 11:07:28 poslijepodne »
Hans Christian Andersen

Deklica z vžigalicami

Bil je zadnji zimski večer v letu. Snežilo je in bilo je strašno mraz. V tem hudem mrazu in temi je po zasneženi cesti z bosimi nožicami stopicala drobna deklica. V starem predpasniku je nosila veliko škatlic vžigalic, droben sveženjček pa je držala v roki. Ves dan je prodajala vžigalice, pa jih ni hotel kupiti nihče. Ker ni prodala še niti ene škatlice vžigalic, se ni upala domov, saj bi jo hudobni oče prav gotovo zlasal.

Lačna in prezebla se je v temi že vsa obupana le s težavo še prestopala. Po vseh ulicah se je širil vonj po dišeči praznični hrani in njene misli so se začele sukati samo še okoli tega. Ker je bila že močno utrujena, hudo lačna in prezebla, se je hotela samo za trenutek odpočiti, zato je sedla v zavetje neke hiše. Drobni in premrzli nožici je podvila podse, a jo je vseeno zeblo. Iz škatlice je vzela vžigalico in jo v upanju, da se bo vsaj malo pogrela, prižgala. Ogenj je tako lepo gorel in tako prijetno grel, a kaj, ko je vžigalica prehitro ugasnila. Začela je prižigati vžigalico za vžigalico in zraven sanjariti o topli sobi s kaminom, mizi polni mamljive hrane, okrašeni božični jelki, pod katero so darilca za otroke in o babici, ki je bila edina dobra z njo, ko ji je umrla mamica. Žal pa tudi babice že dolgo ni bilo med živimi.

Ko je premražena deklica prižgala zadnjo vžigalico, je v soju svetlobe uzrla podobo mile in ljubeznive umrle babice. Od veselja je vzkliknila: »Oooo, babicaaaaaa, vzemi me s seboj!« Babica je vzela drobno deklico v naročje in skupaj sta poleteli v nebo. V toplem babičinem naročju deklica ni več čutila niti mraza in niti lakote.

V zgodnjih jutranjih urah drugega dne pa so mimoidoči ljudje našli zmrznjeno sedečo drobno deklico s smehljajem na ustnicah in dogorelo vžigalico v roki. Ljudje so žalostno dejali: »Hotela se je ogreti!« Nihče med njimi pa ni slutil, kolikšno veselje in toplino je v zadnjih trenutkih svojega življenja doživela deklica s staro babico.

Zgodbo je napisal H.C.Andersen. Morda pa kje v kakšni temačni ulici res še prezeba njej podobna deklica? Poklanjam vsem žalostnim in osamljenim ....


http://www.genspot.com/blog-9472/deklica-z-vzigalicami.aspx

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Deklica z vžigalicami, 08:07

Deklica z vzigalicami
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549

Offline Ljudevit Kaj

  • Jezerača
  • ******
  • Postova: 4057
  • Karma: +0/-0
Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
« Odgovori #74 : Veljača 13, 2013, 11:20:00 poslijepodne »
Pepelnična sréda


Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091.

Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede:

         Spreobrni se in veruj evangeliju!
ali tudi
         Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!

Pepeljenje je bilo poznano že prej in v stari zavezi zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli z pepelom. Križ pa je znamenje premagane smrti (Jezusova smrt na križu). Pepeljenje vernike spominja, da smo vsi ljudje zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju.

Pepelnica je uvod v postni čas, v katerem naj bi se verniki moramo odrekli grehu in se pripravili, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. Peplnična sreda je (tako kot veliki petek dan posta in zdržka mesa.

V letu 2013 je pepelnična sreda 20. februarja.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Pepelni%C4%8Dna_sreda

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Infodrom: Pepelnična sreda, 0:20
(Infodrom je informativna oddaja za otroke)

Infodrom: Pepelnična sreda
Švicarsko-nemački TV i radijski modél za spâs nestandardizéranoga kajkavskoga (čakavskoga)
(kajkavska, čakavska i štokavska inačica članka):
http://www.forumgorica.com/kajkavski/hrvacki-trojezicni-pluralizem-ili-sto-jenoumle/msg23549/#msg23549