Velika Gorica - neovisni forum

Baština => Kajkavski => Autor teme: Ljudevit Kaj - Rujan 16, 2009, 12:16:06 prijepodne

Naslov: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Rujan 16, 2009, 12:16:06 prijepodne


Sârma jě nâjbolša da sě po sedmi pût prekuva
(vésti z POvesti)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Hrvaško-slovenski spor(razum)

Bo mejni spor rešen do konca leta (2009.)?

Hrvaška premierka Jadranka Kosor pričakuje, da bo reševanje mejnega spora s Slovenijo in prilagajanje njihove zakonodaje evropski končana do konca leta ali z začetkom naslednjega.
Ti. Kr./STA, pet, 21.08.2009
   
Foto:
http://www.delo.si/assets/media/picture/20090804/sz5_pahor_kosor_sre%C4%8Danje.jpg (http://www.delo.si/assets/media/picture/20090804/sz5_pahor_kosor_sre%C4%8Danje.jpg)

   
Split - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes izrazila optimizem glede reševanja spora o meji s Slovenijo in odprave slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Izrazila je prepričanje, da "bo celotna zadeva končana do konca leta ali z začetkom naslednjega leta".

"Verjamem, da bomo končno našli rešitev za deblokado pogajanj, a ne morem reči nič bolj konkretnega, saj sva se tako dogovorila s slovenskim premierom Pahorjem. Torej, zdaj je na vrsti tiha diplomacija oziroma iskanje možnega okvira za končni dogovor," je ob obisku na Čiovu dejala Kosorjeva.

Glede svoje napovedi, da "bo celotna zadeva končana do konca leta ali z začetkom naslednjega leta", je Kosorjeva pojasnila, da pri tem misli tudi na delo, ki ga mora Hrvaška opraviti pri prilagajanju svoje zakonodaje evropski, in dodala, da bo to že prihodnji teden na dnevnem redu seje hrvaške vlade.


http://www.delo.si/clanek/86764 (http://www.delo.si/clanek/86764)

*  * * * * * * * * * * *

Kak NADregionâlna geniâlna Regica rešâva hrvacko- slovenski granični spor?
Video:
Kako Regica rješava hrvatsko-slovenski granični spor? (http://www.youtube.com/watch?v=BeOGHhHnbeY#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Rujan 16, 2009, 12:17:52 prijepodne


Sârma jě nâjbolša da sě po sedmi pût prekuva
(kajkavskě video-vésti, maker i slovenskě)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Vseevropski dan spomina, 00:02:43
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/vseevropski-dan-spomina/ava2.42761895/ (http://www.rtvslo.si/play/vseevropski-dan-spomina/ava2.42761895/)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Ogenj ogroža Atene, 00:01:24
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/ogenj-ogroza-atene/ava2.42754867/ (http://www.rtvslo.si/play/ogenj-ogroza-atene/ava2.42754867/)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Barrichello le dočakal novo zmago, 00:01:23
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/barrichello-le-docakal-novo-zmago/ava2.42762797/ (http://www.rtvslo.si/play/barrichello-le-docakal-novo-zmago/ava2.42762797/)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
20 let 'baltske poti', 00:01:43
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/20-let-baltske-poti/ava2.42755144/ (http://www.rtvslo.si/play/20-let-baltske-poti/ava2.42755144/)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Video:
Zrcalo tedna, 00:13:17
23. avgust 2009
http://www.rtvslo.si/play/zrcalo-tedna-23-8-2009/ava2.42755769/ (http://www.rtvslo.si/play/zrcalo-tedna-23-8-2009/ava2.42755769/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Španija javne finance rešuje z višjim DDV
Autor: shaka zulu - Rujan 26, 2009, 08:30:44 poslijepodne
Španija javne finance rešuje z višjim DDV
Poslovni dnevnik - sobota, 26.09.2009 18:33
Tekst: (sta)
 

Madrid - Španska vlada je na današnji seji potrdila predlog proračunske zakonodaje za 2010, ki predvideva zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) s 16 na 18 odstotkov in znižane stopnje s sedem na osem odstotkov. T. i. superznižana stopnja DDV, ki se obračunava za osnovna živila in knjige, pa bo ostala nespremenjena pri štirih odstotkih.

Kot je po seji vlade - ta je potekala v soboto, ker se je premier Jose Luis Rodriguez Zapatero šele danes vrnil iz ZDA, kjer se je med drugim kot gost udeležil vrha 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) - povedala gospodarska ministrica in podpredsednica vlade Elena Salgado, se bo zaradi vseh sprejetih zvišanj davkov v proračunsko blagajno nateklo za okoli 10,95 milijarde evrov oz. približno odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Izdatki naj bi se medtem skrčili za 3,9 odstotka.

Poleg zvišanja DDV je vlada namreč danes sprejela tudi nekaj drugih ukrepov davčne politike. Tako je odpravila 400 evrov dohodninske olajšave za vse zavezance, ki jo je uvedla, ko je proračunska blagajna pred krizo beležila precejšen presežek, z namenom da bi spodbudila potrošnjo. Zvišala pa je davke na kapitalske dobičke, in sicer z 18 na 19 odstotkov za prihodke s tega naslova, ki so nižji od 6000 evrov, ter na 21 odstotkov na vse prihodke, višje od te meje.

V skladu s predlogom proračuna naj bi proračunski primanjkljaj znašal 5,4 odstotka BDP, skupni javni dolg Španije pa naj bi bil prihodnje leto 62,5 odstotka BDP.

"Gre za varčevalen proračun, ki bo pripomogel k uravnoteženju javnih financ, spremembi našega gospodarskega modela in k obnovi zaposlenosti, obenem pa vztrajal na socialnih izdatkih za zaščito tistih, ki zaradi krize najbolj trpijo," je po pisanju španskega časnika El Pais dejala Salgadova.

Kar 51,6 odstotka proračuna bo sicer odpadlo na izdatke socialne politike, 21 odstotkov na transferje po pokrajinah, 6,6 odstotka za plačilo obresti na obstoječi javni dolg, 6,3 odstotka na investicije in 6,2 odstotka na osnovne javne storitve.

Španijo, ki je svoj hiter razvoj temeljila predvsem na potrošnji in nepremičninskem balonu, ki je navidezno zviševal premoženje Špancev in jim omogočal zadolževanje, je kriza močno prizadela. Po najnovejših ocenah naj bi španski BDP letos upadel za 5,4 odstotka, prihodnje leto pa za 0,3 odstotka. To morda v primerjavi z nekaterimi drugimi velikimi gospodarstvi ni veliko, a v Španiji je glavna težava brezposelnost, ki se približuje 20 odstotkom in je najvišja v območju evra.

Zaradi občutno manjših proračunskih prihodkov je španski proračun iz presežka padel v stanje primanjkljaja, ki naj bi letos znašal kar 9,5 odstotka BDP. Zgornja meja, ki jo za članice evrskega območja dovoljuje pakt o stabilnosti in rasti je tri odstotke BDP.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042302395 (http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042302395)

Guverner Marko Kranjec bi za odstotno točko zvišal DDV
Poslovni dnevnik - četrtek, 24.09.2009
Tekst: ks
 

Ljubljana - Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec bi proračunski primanjkljaj razbremenil z dvigom davka na dodano vrednost (DDV) za eno odstotno točko. Na ministrstvu za finance izjave guvernerja niso komentirali. Pravijo, da izračune glede spremembe DDV še preučujejo, prav tako morebitne negativne in pozitivne učinke ob uvedbi takega ukrepa.

V pogovoru za STA je Kranjec dejal, da delne spremembe davčne zakonodaje le drobijo davčni sistem in ga poslabšujejo."Če že kaj, bi sam verjetno predlagal dvig stopnje DDV za odstotno točko," je dejal. "S tem bi precej razbremenili proračunski primanjkljaj, ki ga bomo morali prej ali slej zmanjšati. Kriza vedno zmanjšuje standard, vprašanje je, kdo nosi breme. Mislim, da moramo pokazati solidarnost," je Kranjec pospremil svoj predlog. "Najprej naj vlada maksimalno racionalizira odhodke javnih financ, tako pri plačah javnih uslužbencev kot investicijah, šele nato bi bili v gospodarstvu pripravljeni podpreti kakršne koli višje davke," je priporočilo guvernerja komentiral generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Ekonomista Dušana Mramorja priporočilo o zvišanju DDV ne preseneča, saj kratkoročno gledano obstajata le dve možnosti - zvišanje trošarin, kar je sicer omejeno, ali zvišanje DDV. Vsi drugi ukrepi, zvišanja kakšnih drugih dajatev, bi imeli zapozneli učinek, medtem ko se država s težavami denarnega toka srečuje že zdaj. Vpliv zvišanja DDV za eno odstotno točko na prilive v proračun bi bil po Mramorjevem mnenju relativno velik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042301675 (http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042301675)

---

SUNITA WILLIAMS JE NAŠLA SVOJE KORENINE
Slovenska astronavtka končno pristala na domačih tleh

Američanka slovensko-indijskega rodu uživa v raziskovanju svojih družinskih korenin - Znova se odpravlja v vesolje, tokrat z rusko raketo - Sloveniji se kmalu obeta novi astronavt
Aktualno - sreda, 23.09.2009
Tekst: Bojan Glavič
 

Sunita Williams, ameriška astronavtka slovenskega (in indijskega) rodu, je te dni skupaj z mamo in stricem obiskala Slovenijo in tu praznovala 44. rojstni dan. V pogovoru za Nedeljski dnevnik je med drugim zaupala, da ne le rada pije pivo, ampak ga tudi sama vari, da je ob vzletu raketoplana kričala kot na vlakcu smrti v lunaparku, predvsem pa je neizmerno vesela, ker bo ob svojem drugem obisku Slovenije spoznala rojstni kraj svojih prednikov, ki ga je pred leti neuspešno iskala. Nič manj veseli niso njenega prihoda v vasi Leše, kjer svoji slavni rojakinji to soboto pripravljajo nepozaben sprejem.
Ko vozi, ne pije
Čestitke za rojstni dan. Je bilo ob praznovanju kaj šampanjca ali je to za astronavte prepovedano?

"Šampanjca ne, najraje imam pivo, zato sem ga nekaj spila že pred zabavo, pri večerji pa smo nazdravili z vinom. Tudi mi lahko praznujemo in kaj popijemo. Razen, seveda, ko vozimo vesoljsko ladjo." (smeh). "Sicer pa znam kar sama delati pivo. Ne v vesolju, ker za to potrebuješ težnost. Je nekaj takega kot peka torte. Preprosto daš skupaj potrebne sestavine."

Imate kakšen poseben recept?

"Ne, to pa ne." ("Prodala ga je Pivovarni Laško," v šali pristavi njen stric John.)

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042301211 (http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042301211)

Astronavtka Williamsova obiskala hišo svojih prednikov
Astronavtka Sunita Williams je prvič obiskala rojstno hišo svojih prednikov, domačini Leš pri Tržiču pa so ji pripravili prisrčen sprejem.

Tržič - Krajevna skupnost Leše in občina Tržič sta danes v Lešah organizirala prireditev Od Leš do zvezd in nazaj. Osrednji del celodnevnega dogajanja je bil sprejem astronavtke Sunite Williams, katere predniki po materini strani so slovenskega rodu, njena prababica Marija Bohinc pa je bila rojena prav v Lešah pri Tržiču.

Williamsova, ki se v teh dneh udeležuje dnevov slovenske znanosti, je danes prvič obiskala rojstno hišo svojih prednikov, kjer so ji domačini pripravili prisrčen sprejem. Rojstno hišo je Sunita obiskala skupaj z mamo Bonnie.

Williamsovo je Nasa pred desetletjem izbrala za astronavtsko kandidatko. V letih 2006-2007 je šest mesecev preživela na vesoljski postaji Discovery. Skupaj ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, v vesolju pa je preživela 195 dni, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami.
http://www.delo.si/clanek/89002 (http://www.delo.si/clanek/89002)

---

Zaradi teroristične grožnje brez poletov preko Oktoberfesta
Prepoved je odredil bavarski notranji minister Joachim Hermann, v veljavi pa bo vse do konca praznika piva 4. oktobra.

Nemške oblasti so zaradi vrste terorističnih groženj, ki so se pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji pojavile na svetovnem spletu, prepovedale prelete prek pivskega festivala Oktoberfest v Mūnchnu.

Prepoved je odredil bavarski notranji minister Joachim Hermann, v veljavi pa bo vse do konca praznika piva 4. oktobra.
http://www.vecer.com/claneksve2009092605472357 (http://www.vecer.com/claneksve2009092605472357)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Blondinke zdržijo dlje
Autor: shaka zulu - Listopad 08, 2009, 01:32:27 prijepodne
Poziv Rusiji za pomoč v Afganistanu
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusijo pozval, naj zavezništvu pomaga poraziti talibanske upornike v Afganistanu, tako da pomaga pri urjenju in zagotavljanju opreme.
http://www.delo.si/clanek/89723 (http://www.delo.si/clanek/89723)

Deveti primer bolezni norih krav?
Sloveniji se obeta deveti primer bolezni norih krav (BSE). Nacionalni veterinarski inštitut je namreč obvestil republiško veterinarsko upravo, da je bil s hitrim postmortalnim testom postavljen sum na BSE pri tri leta stari kravi, rojeni v Sloveniji.
http://www.delo.si/clanek/89714 (http://www.delo.si/clanek/89714)

Pirati po pomoti napadli vojaško ladjo
V somalijski vodah patruljira približno dva ducata ladij EU
Francoska mornarica je ujela skupino somalijskih piratov, ki so po pomoti napadli njihovo ladjo. Pirati so plovilo francoske vojske zamenjali za tovorno ladjo.
http://www.delo.si/clanek/89710 (http://www.delo.si/clanek/89710)

BMW septembra letos prvič z rastjo prodaje
Nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW je septembra nekoliko povečal prodajo. Podjetje je tako prvič v letošnjem letu zabeležilo rast prodaje, trend rasti pa naj bi se po napovedih nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih.
http://www.delo.si/clanek/89712 (http://www.delo.si/clanek/89712)

V okolici Črnomlja zasegli več kosov orožja
Novomeški kriminalisti so v okolici Črnomlja našli in zasegli več kosov orožja in eksplozivnih sredstev. 40-letnik je med drugim posedoval 3 avtomatske puške, 7 ročnih bomb in 3 pištole.
(http://img258.imageshack.us/img258/9412/sz5slika1.jpg) (http://img258.imageshack.us/i/sz5slika1.jpg/)
http://www.delo.si/clanek/89626 (http://www.delo.si/clanek/89626)

Homer Simpson kot guru za zdravo prehrano
Pozabite na pico ali krofe - britanska vlada želi oboževalcem Simpsonovih sporočiti, naj opustijo hitro prehrano in se začnejo prehranjevati bolj zdravo.
(http://img59.imageshack.us/img59/1522/sz5homersimpson.jpg) (http://img59.imageshack.us/i/sz5homersimpson.jpg/)
http://www.delo.si/clanek/89624 (http://www.delo.si/clanek/89624)

Denar je zapustila vsem, ki so bili z njo prijazni
Ženska, ki je umrla v starosti 86 let, je skupno 280.000 evrov med drugim razdelila med lekarnarje, prodajalke v veleblagovnici, voznike avtobusov, mesarje in medicinske sestre.

Pariz - Neka Francozinja je svoje premoženje zapustila okoli 200 ljudem, ki jim je skupna le ena stvar: vsi so bili z njo vsaj enkrat prijazni.  Francozinja si je že več let pred smrtjo skrbno beležila imena vseh, ki se jim je hotela oddolžiti za prijaznost. "Razveseliti je hotela čim več ljudi," je še pojasnil njen odvetnik in dodal, da je vsak dedič dobil približno 1200 evrov. Poldrugo leto po smrti starke po besedah njenega odvetnika še vedno niso našli vseh dedičev.

Nekateri med njimi se ženske, ki jih je tako nepričakovano obdarila, le bežno spominjajo. Na to je sicer računala in je v svoji oporoki omenila, naj navedene osebe denar dobijo tudi, če se ne bodo spomnile starke v belem dežnem plašču z berglami.

Francozinja je živela v mestu Dieppe na severu Francije v socialnem stanovanju s črno belim televizorjem. Ni imela bratov ali sester, nikoli ni bila poročena in ni imela otrok. Na njen pogreb je prišlo le okoli deset ljudi.
http://www.delo.si/clanek/89596 (http://www.delo.si/clanek/89596)

Tajkuni in efebofili
Kolumne - sreda, 07.10.2009
Tekst: Vlado Miheljak
 
Duhovniki, ki sodelujejo pri spolnih zlorabah otrok, niso pedofili, ampak homoseksualci, ki jih privlačijo mladi moški, stari od 11 do 17 let. Zato bi bilo pravilneje govoriti o tako imenovani efebofiliji, homoseksualni privlačnosti do mlajših moških. (…)Katoliška cerkev je bila preveč zaposlena s čiščenjem lastnega praga. Izjava Svetega sedeža po sestanku sveta ZN za človekove pravice v Ženevi
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042305064 (http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042305064)

Slovenija in Hrvaška se bosta o arbitražnem sporazumu pogovarjali še na tehničnem sestanku
Slovenija - sreda, 07.10.2009 13:13
Tekst: (sta)
 
Ljubljana - Slovenija in Hrvaška bosta o osnutku arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje govorili na tehničnem sestanku, na katerem naj bi rešili predvsem odprto vprašanje časovnice, je na današnji novinarski konferenci povedal uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. Datum tega srečanja je že določen, a ga Balažic ni želel razkriti.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042305166 (http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042305166)

Blondinke zdržijo dlje
Po podatkih neodvisne ameriške raziskave blondinke pred ogledalom zdržijo precej dlje od rjavolask.

Blondinke za lepotičenje pred večernim izhodom v povprečju porabijo 118 minut

Po podatkih neodvisne ameriške raziskave blondinke pred ogledalom zdržijo precej dlje od rjavolask.

Obema tipoma žensk je sicer skupno, da za ličenje in urejanje pred večernim izhodom porabita več kot dve uri. Blondinke za lepotičenje v povprečju porabijo 118 minut, kar je 7 minut več kot rjavolask.

Podobno je tudi v vsakodnevnih opravilih, kot je tuširanje, pranje las in ličenje, za kar blondinke v povprečju porabijo 72 minut, rjavoloaske pa 62, je pokazala raziskava, ki je bila opravljena na vzorcu 3000 žensk.

Zanimivo je tudi, da so blondinke ponavadi v službi 22 dni v mesecu, ostala dekleta pa 19, a blondink to ne moti.

In še opis dnevne rutine blondinke: za tuširanje porabi 16 minut, za umivanje zob 8 minut, urejanje las traja 14 minut, ličenje 11, izbira obleke prav tako 11 in 12 minut za "ostala" dela.
http://www.vecer.com/clanekslo2009100705475580 (http://www.vecer.com/clanekslo2009100705475580)

Med kmete tudi Danijel in Aneta, Špela se je končno slekla, Alan pa ne vidi več

(http://img42.imageshack.us/img42/4949/online090452300.jpg) (http://img42.imageshack.us/i/online090452300.jpg/)

Po tem, ko je Špela Grošelj dolgo časa govorila, da jo golo poziranje ne zanima, si je zdaj vendar le premislila in pristala pred Payboyevim fotografom. Menda sicer ne čisto brez vsega, a kot je sama dejala, bi za dober denar slekla tudi tisto, kar jo bo za zdaj še delalo malce skrivnostno.
http://www.vecer.com/clanekslo2009100705475580 (http://www.vecer.com/clanekslo2009100705475580)

Tragedija z maskaro

So ženske, ki bi jim preprosto morali prepovedati uporabo oziroma zlorabo ličil. Pa vendar...
Roko na srce...nihče ne izgleda bolj simpatično z razmazano maskarko kot Courtney Love...
http://www.ebonbon.si/ (http://www.ebonbon.si/)

95 let pokončnih prsi

Reuters
Letos mineva 95 let, od kar se je v glavi Američanke Mary Phelps porodila nenavadna ideja. Iz dveh trakov in bombažnih robcev je sešila prvi nedrček na svetu.

Ta je kmalu pričel izpodrivati neudobne in nezdrave korzete, še posebej v času prve svetovne vojne. Nedrček je skozi čas doživel številne prilagoditve trendom. V dvajsetih je njegova naloga bila razkošne ženstvene obline spreminjati v fantovsko zadržane. V tridesetih letih so svoj preboj doživele okroglo zaobljene košarice, dvajset let kasneje pa je Christian Dior Newyorčanke osvojil z stožčasto oblikovanimi nedrci za zares "pokončne" prsi. Prelomnico v razvoju nedrca predstavlja tudi leto 1994, ko na prodajne police prispejo prvi "čudežni" nedrci tipa "wonderbra".
http://www.ebonbon.si/ (http://www.ebonbon.si/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Listopad 30, 2009, 12:35:27 prijepodne


Novice.Dnevnik.si Novice/Svet

Pripadnica "Mansonove družine" Susan Atkins je umrla v zaporu

Svet - petek, 25.09.2009 18:22 Tekst: (tp), Daily Mail

Los Angeles - Morilka Sharon Tate in pripadnica „Mansonove družine“, 61-letna Susan Atkins, je zaradi raka na možganih umrla v zaporu. Pred enim mesecem je ameriško prizivno sodišče zavrnilo njeno prošnjo za pogojni izpust. Slednja je bila njena zadnja možnost za svobodno življenje.

Slika:
http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/94be5df9c0ad1f7bb5a53c7b07739171.jpeg (http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/94be5df9c0ad1f7bb5a53c7b07739171.jpeg)


Predstavnica kalifornijskega prizivnega sodišča Terry Thornton je sporočila, da je Susan Atkins umrla v četrtek zjutraj. Raka na možganih so ji diagnosticirali leta 2008. Istega leta so ji odrezali nogo in operirali možgane.

Atkinsova je kot pripadnica „Mansonove družine“ zakrivila umor noseče 26-letne igralke Sharon Tate, ki je bila znana po vlogi v filmu Valley of the Dolls. Njen umor je bil eden izmed sedmih, ki so ga zakrivili Manson in njegovi privrženci na krvavem pohodu avgusta leta 1969.

Trije drugi pripadniki „Mansonove družine“, Patricia Krenwinkel, Leslie Van Houten in Charles „Tex“ Watson so obsojeni na dosmrtne zaporne kazni. Atkinsova, ki je umor priznala kot priča med zaslišanjem na sodišču, se je za svoj zločin večkrat opravičila. Vendar ji tudi po 40 letih skoraj nihče ni odpustil.


http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042302193 (http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042302193)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Listopad 30, 2009, 12:36:07 prijepodne


Nova gripa udarila na področju Splita?

Slobodna Dalmacija: zaradi nove gripe smrt 20 do 60 ljudi


Zasebna gimnazija v Splitu Kraljica Jelena je prva šola, ki so jo zaprli zaradi nove gripe. Medtem hrvaški mediji poročajo o domnevnem primeru nove gripe v splitskem zaporu Bilice, od koder so v bolnišnico prepeljali 35-letnega moškega.

Ma.B., čet, 29.10.2009

Slika:
Po predvidevanjih zavoda bo na Hrvaškem zbolelo skupno 1.5 milijona ljudi
http://www.delo.si/assets/media/picture/20090927/sz4_EPA_gripa.jpg (http://www.delo.si/assets/media/picture/20090927/sz4_EPA_gripa.jpg)



Split - Zasebna gimnazija v Splitu Kraljica Jelena je prva šola, ki so jo zaprli zaradi nove gripe - od 160 dijakov se jih je namreč 59 okužilo z virusom nove gripe. Puka tako danes in jutri ne bo.

Medtem hrvaški mediji poročajo o domnevnem primeru nove gripe v splitskem zaporu Bilice, od koder so danes v bolnišnico prepeljali 35-letnega moškega zaradi dihalnih težav, vročine in vnetja pljuč. Po navedbah zdravnikov pa še ni jasno, ali gre za gripo ali kaj drugega, izsledki bodo namreč znani jutri. V zadnjih petih dneh je zdravniško pomoč v splitski bolnišnici poiskalo 82 ljudi, deset so jih zadržali na oddelku za infekcijske bolezni, zdravniki pa se borijo za življenje dveh oseb.

Po poročilu hrvaškega zavoda za javno zdravstvo so do 27. oktobra novo gripo potrdili v 260 primerih, medtem ko je 746 ljudi poiskalo pomoč pri zdravniku zaradi simptomov, podobnih novi gripi. Po predvidevanjih zavoda bo na Hrvaškem zbolelo skupno 1.5 milijona ljudi.

Po pisanju Slobodne Dalmacije pa bi lahko zaradi nove gripe jeseni in pozimi na Hrvaškem umrlo med 20 in 60 ljudi, in sicer tisti, ki imajo težave z zdravjem že od prej.


http://www.delo.si/clanek/91418 (http://www.delo.si/clanek/91418)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: shaka zulu - Studeni 30, 2009, 08:18:32 poslijepodne
26.11.2009, 15:11
Boškarin praznuje

(http://img37.imageshack.us/img37/3112/73001901.jpg) (http://img37.imageshack.us/i/73001901.jpg/)

Boškarin, drugi predstavnik že pred leti izumrle pasme istrskega goveda, ki je prišel na svet po zaslugi programa oživljanja istrskega goveda kot kulturne dediščine, je upihnil drugo svečko. Mestna občina Koper je že pred leti sprejela program in finančno obveznost  za ta projekt. Boškarin je eden od treh podolskih goved, ki so  po uspešni implantaciji embrijev prišli na svet v Sloveniji. Pomladi letos je dobil svoje prebivališče na kmetiji Trček v Hrastovljah, kamor je prišel na željo društva Boškarin, ki je tudi njegov lastnik.
http://www.koper.si/index.php?page=newsplus_s&item=295&id=7572 (http://www.koper.si/index.php?page=newsplus_s&item=295&id=7572)

---

Rok: 02.12.2009
Javni razpis za ugodna posojila in deloma nepovratna sredstva za investicije na narodnostno mešanih območjih

Slovenski regionalno razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, je v Uradnem listu RS, št. 74/2009 z dne 25.9.2009 objavil Javni razpis za dodelitev sredstev projektom za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti za leto 2009.  Razpisanih je skupno 1.251.500,00 EUR ugodnih posojil ter 208.500,00 EUR nepovratnih sredstev, po ugodnih posojilnih pogojih: obrestna mera EURIBOR (trimesečni) + 0,25 % letno. Skupna doba vračanja posojila z vključenim do 3 letnim neobveznim oz. možnim moratorijem je do 15 let. Projekti primarne kmetijske proizvodnje ter podjetništva, bodo sofinancirani s kombinacijo posojila in nepovratnih sredstev, projekti lokalne in regionalne javne infrastrukture ter razvojne dokumentacije, pa bodo upravičeni do nepovratnih sredstev.Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil ter nepovratnih sredstev, ki so namenjena projektom na območjih v občinah Dobrovnik, Hodoš, Moravske Toplice, Lendava, Šalovci ter Piran, Koper in Izola. Javni razpis nudi sofinanciranje projektov primarne kmetijske proizvodnje, podjetništva, projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture ter priprave razvojne dokumentacije.Roka za oddajo prijav sta: 2.11.2009 ter 2.12.2009.Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije na skladu, vsak delavnik od 9. do 12 ure ter tudi na tel. št.: 01/836-19-53 oz. na naslovu: rdf.sklad@siol.net. Vse o navedenem javnem razpisu najdete na spletnih straneh Sklada: http://www.rdf-sklad.si (http://www.rdf-sklad.si) ali http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html.Slovenski (http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html.Slovenski) regionalno razvojni sklad, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, je v Uradnem listu RS, št. 74/2009 z dne 25.9.2009 objavil Javni razpis za dodelitev sredstev projektom za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti za leto 2009.



Razpisanih je skupno 1.251.500,00 EUR ugodnih posojil ter 208.500,00 EUR nepovratnih sredstev, po ugodnih posojilnih pogojih: obrestna mera EURIBOR (trimesečni) + 0,25 % letno. Skupna doba vračanja posojila z vključenim do 3 letnim neobveznim oz. možnim moratorijem je do 15 let. Projekti primarne kmetijske proizvodnje ter podjetništva, bodo sofinancirani s kombinacijo posojila in nepovratnih sredstev, projekti lokalne in regionalne javne infrastrukture ter razvojne dokumentacije, pa bodo upravičeni do nepovratnih sredstev.



Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil ter nepovratnih sredstev, ki so namenjena projektom na območjih v občinah Dobrovnik, Hodoš, Moravske Toplice, Lendava, Šalovci ter Piran, Koper in Izola. Javni razpis nudi sofinanciranje projektov primarne kmetijske proizvodnje, podjetništva, projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture ter priprave razvojne dokumentacije.
Roka za oddajo prijav sta: 2.11.2009 ter 2.12.2009.



Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije na skladu, vsak delavnik od 9. do 12 ure ter tudi na tel. št.: 01/836-19-53 oz. na naslovu: rdf.sklad@siol.net. Vse o navedenem javnem razpisu najdete na
spletnih straneh Sklada (http://www.rdf-sklad.si/ (http://www.rdf-sklad.si/) )
ali tukaj ( http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html (http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html) ).

http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7085 (http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7085)

---

Rok: 01.12.2009
Javni natečaj za izbor županovega vina Mestne občine Koper za leto 2010

1. PREDMET JAVNEGA NATEČAJA je izbor Županovega vina Mestne občine Koper za leto 2010.2. POGOJI IN MERILA:Pogoji natečaja:Na natečaju lahko sodelujejo registrirani vinarji, vinogradniki in vinske kleti: • s stalnim prebivališčem v Mestni občini Koper, • ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu,• ki imajo dovoljenje za stekleničenje vina,• katerih grozdje – vino je izključno iz vinorodnega okoliša Slovenske Istre, • ki lahko ponudijo v odkup 600 steklenic (0.75l) prijavljenega vina,• ki se v primeru izbora strinjajo z odkupno ceno 7,00€ (bruto) za opremljeno steklenico vina s strani Mestne občine Koper in ustrezno embalažo (končni izdelek),• ki imajo urejeno blagovno znamko na trgu.Pridelovalec lahko sodelujejo z največ tremi vzorci vina, obveznih sort Malvazije in/ali Refoška, ne glede na letnik trgatve.   Merila natečaja:Za ocenjevanje vina se bo uporabil ocenjevalni sistem  po 100-točkovni metodi, ki jo predlagajo Mednarodna organizacija za trto in vino (O.I.V.), Mednarodna zveza enologov (U.I.OE.) in Svetovna Federacija velikih mednarodnih ocenjevanj (FMGCIVS). Ocenjevanje po natečaju zadošča vsem merilom navedenih mednarodnih institucij in ga bo izvedla 5 članska ocenjevalna komisija usposobljenih degustatorjev v Degustacijskem prostoru UP, Labs, Zelena ulica 8, Izola. Člane ocenjevalne komisije imenuje Župan s sklepom.1. PREDMET JAVNEGA NATEČAJA je izbor Županovega vina Mestne občine Koper za leto 2010.


2. POGOJI IN MERILA:


Pogoji natečaja:
Na natečaju lahko sodelujejo registrirani vinarji, vinogradniki in vinske kleti:
• s stalnim prebivališčem v Mestni občini Koper,
• ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu,
• ki imajo dovoljenje za stekleničenje vina,
• katerih grozdje – vino je izključno iz vinorodnega okoliša Slovenske Istre,
• ki lahko ponudijo v odkup 600 steklenic (0.75l) prijavljenega vina,
• ki se v primeru izbora strinjajo z odkupno ceno 7,00€ (bruto) za opremljeno steklenico vina s strani Mestne občine Koper in ustrezno embalažo (končni izdelek),
• ki imajo urejeno blagovno znamko na trgu.
Pridelovalec lahko sodelujejo z največ tremi vzorci vina, obveznih sort Malvazije in/ali Refoška, ne glede na letnik trgatve.   
Merila natečaja:
Za ocenjevanje vina se bo uporabil ocenjevalni sistem  po 100-točkovni metodi, ki jo predlagajo Mednarodna organizacija za trto in vino (O.I.V.), Mednarodna zveza enologov (U.I.OE.) in Svetovna Federacija velikih mednarodnih ocenjevanj (FMGCIVS).
Ocenjevanje po natečaju zadošča vsem merilom navedenih mednarodnih institucij in ga bo izvedla 5 članska ocenjevalna komisija usposobljenih degustatorjev v Degustacijskem prostoru UP, Labs, Zelena ulica 8, Izola. Člane ocenjevalne komisije imenuje Župan s sklepom.


Na osnovi izračuna rezultata vseh degustatorjev ocenjevalne komisije so numerične ocene ekvivalentne naslednjim opisnim vrednostim:
- najvišje število točk: Županovo vino,
- drugo najvišje število točk: 1. spremljevalec,
- tretje najvišje število točk: 2. spremljevalec.


3. NAGRADE IN NJIHOVE VREDNOSTI:


Najbolje ocenjeno vino se razglasi za "Županovo vino 2010", pridelovalec pa prejme prehodno nagrado skulpturo Ars Vivendi (umetnost življenja), akademskega slikarja magistra Tilna Žbone. Pravico uporabe skulpture dobi pridelovalec najbolje ocenjenega vina kot prehodno nagrado za dobo enega leta, do natečaja »Županovega vina 2011«. V primeru, da pridelovalec ne razpolaga z ustreznim razstavnim prostorom oz. če ne želi prehodne nagrade hraniti v svoji kleti, poskrbi za hranjenje skulpture Mestna občina Koper, ob kateri bo za čas enega leta tudi steklenica Županovega vina s promocijskim materialom, ki ga zagotovi pridelovalec.
Steklenice županovega vina bodo opremljene z etiketo "Županovo vino 2010", katera bo prilepljena k steklenici. Mestna občina Koper izdela 1000 nalepk, na željo in stroške vinarja bodo lahko enako opremo nosile vse steklenice prijavljenega vina v tekočem letu do naslednjega ocenjevanja. Na željo pridelovalca se lahko napis vključi v lastno etiketo vina, na lastne stroške vinarja.
Mestna občina Koper bo odkupila najmanj 500 steklenic po 0,75l »Županovega vina 2010« za protokolarne in promocijske namene, v končni embalaži in opremljene z etiketo pridelovalca. Županovo vino 2010, nabavljeno s strani Mestne občine Koper, hrani pridelovalec, do porabe vseh zalog nabavljenih s strani Mestne občine Koper.
Županovemu vinu se izbereta dva spremljevalca, 1. in 2. spremljevalec. Vsi ocenjeni vzorci prejmejo plaketo o sodelovanju¸ trije nagrajeni pa tudi posebno priznanje.

4. ROK IN NAČIN ODDAJE PRIJAV:


Pridelovalci prijavijo svoje vzorce izključno na obrazcih natečajne dokumentacije. Vina morajo biti  donegovana, ni pa nujno, da so tudi že končno ustekleničena. Vzorec (po sorti in letniku) obsega tri kartone po 6 steklenic 0.75l, vsaj ena izmed steklenic mora vsebovati originalno etiketo, analitični podatke o posameznem vzorcu pa se navedejo na prijavnici. Vzorci morajo biti dostavljeni na Mestno občino Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper z izpolnjeno natečajno dokumentacijo, najkasneje do ponedeljka 30. novembra 2009, do 12. ure. Predsednik ali podpredsednik ocenjevalne komisije, poskrbita, da bo ocenjevanje vin potekalo anonimno. Predsednik ali podpredsednik komisije poskrbita za dvig vzorcev (3 steklenice vsakega prijavljenega vzorca) na Mestni občini Koper in dostavo vzorcev na lokacijo ocenjevanja, v prostore LABS d.o.o. Preostale steklenice (15 steklenic vsakega prijavljenega vzorca) se po uporabilo za razglasitev Županovega vina 2010.
Upoštevalo se bo prijave, ki bodo dostavljene do 30. novembra 2009, do 12. ure, v sprejemni pisarni Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper, pritličje desno, in sicer v času uradnih ur.
Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – ŽUPANOVO VINO 2010«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Veljavne bodo prijave, ki bodo pravilno označene in pravočasno oddane. Oddaja prijav pomeni, da prijavitelj sprejema pogoje in merila javnega natečaja.


5. DATUM ODPIRANJA PRIJAV IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA NATEČAJA:


Prijavitelji bodo o odločitvi ocenjevalne komisije seznanjeni javno najkasneje do 10. decembra 2009, na zaključnem večeru prireditve oziroma pisno v roku 15 dni od razglasitve rezultatov.


6. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO DOKUMENTACIJO


Dokumentacija in prijavnica je od dneva objave do izteka roka za oddajo prijav dosegljiva na spletni strani Mestne občine Koper, www.koper.si (http://www.koper.si). Zainteresirani prijavitelji pa jo lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v sprejemni pisarni Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, Koper. Dodatne informacije dobite na Turistični organizaciji Koper, telefon 05/6646-217.

Več v priloženi razpisni dokumentaciji

Razpisna dokumentacija (.doc, 278 KB)


http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7497 (http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7497)

---

Slovesen podpis dogovora o predaji grozdja Stare trte
 
(http://img37.imageshack.us/img37/2328/dsc044081.jpg) (http://img37.imageshack.us/i/dsc044081.jpg/)

Danes je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru potekal slovesen podpis »Dogovora o predaji grozdja z najstarejše vinske trte na svetu, sorte Modra kavčina, Žametna črnina z Lenta in o predelavi in negi mošta oz. vina« med Mestno občino Maribor in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Podpisnika dogovora sta bila župan Mestne občine Maribor Franc Kangler in dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede prof. dr. Jernej Turk. »Prepričan sem, da bo strokovno osebje fakultete ustrezno in na najvišji ravni skrbelo za grozdje najstarejše trte na svetu. Smiselno je, da tako profesorji kot študenti dobijo svojo priložnost, da skrbijo za grozdje, mošt in vino Stare trte in prepričan sem, da bo to za njih velik izziv,« je dejal gospodar Stare trte, mariborski župan Franc Kangler. Mošt in vino Stare trte bo dozorevalo v vinski kleti Univerzitetnega centra za vinogradništvo in vinarstvo na Meranovem.
http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=372&pid=4385 (http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=372&pid=4385)

(http://img24.imageshack.us/img24/6484/marlboroa.jpg) (http://img24.imageshack.us/i/marlboroa.jpg/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: shaka zulu - Studeni 30, 2009, 10:18:33 poslijepodne
Odstotek višji BDP, novembrska inflacija 0,9 odstotna
UMAR tovrstno gibanje pričakoval

Statistični urad je sporočil, da se je BDP v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju nižji za 8,3 odstotka.
Ka.L.,Ka. Ž./STA, pon, 30.11.2009 16:38

BDP se je v tretjem četrtletju letos zvišal za odstotek

Ljubljana - Rast BDP v tretjem četrtletju je glede na siceršnje izboljšanje prilivov iz naslova DDV presenetljivo nizka, je v odzivu na danes objavljene statistične podatke o gospodarski rasti v prejšnjem trimesečju dejal minister za finance Franc Križanič. Prilivi iz naslova DDV so se namreč po Križaničevih zagotovilih v tretjem trimesečju povečali za osem odstotkov. Podatki statističnega urada tako po ministrovih navedbah kažejo, da je Slovenija že dve četrtletji izven tehnične recesije, a je rast zelo počasna. "Okrevanje je sorazmerno počasno, a stabilno," je ugotovil Križanič.

Gaspari: Ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je v odzivu na podatke statističnega urada prav tako povedal, da tehnično gledano Slovenija ni več v recesiji, zelo verjetno pa je tudi, da bo rast v zadnjem četrtletju še višja. Opozoril pa je, da je prišlo do izgube BDP, zato je po njegovem bistveno vprašanje, ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna. To bo po njegovem mnenju odvisno od številnih dejavnikov.

Gaspari je komentiral tudi podatek o 0,9-odstotni mesečni inflaciji v novembru in dejal, da to ni dobro, saj ni nobenega razloga, da bi inflacija v trenutnih razmerah bistveno določala razvoj Slovenije. Po Gasparijevem prepričanju bo tako potrebno biti zelo skrben pri določanju administrativnih cen, pri čemer je še posebej omenil nedavne dvige cen na lokalni ravni.

Drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi

V Sloveniji se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju realno nižji za 8,3 odstotka, so danes pojasnili na novinarski konferenci državnega statističnega urada.

Po izrazito recesijskih gibanjih ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta je tretje četrtletje Sloveniji prineslo drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi. Gospodarska rast je bila enoodstotna, medtem ko je bila v drugem četrtletju glede na predhodnje 0,6-odstotna. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec na četrtletni ravni štiriodstoten, v prvem letošnjem četrtletju pa 6,2-odstoten.

V medletni primerjavi je 8,3-odstotno realno zmanjšanje BDP četrto zaporedno trimesečje upadanja gospodarskih aktivnosti. V drugem četrtletju letos je glede na enako obdobje lani padec BDP znašal 9,2 odstotka. V obdobju od januarja do septembra letos se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zmanjšal za 8,6 odstotka.

Tudi v tretjem četrtletju so realno najbolj upadle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v medletni primerjavi nižje za 23,8 odstotka. Realno se zmanjšujeta tudi izvoz in uvoz, a manj kot v prvih dveh četrtletjih letos, ugotavljajo statistiki. Izvoz je bil v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem nižji za 16,3 odstotka, uvoz pa za 19,6 odstotka.

Kriza je najbolj negativno vplivala na investicijsko trošenje, ki se je že tretje četrtletje zapored zmanjšalo za približno 30 odstotkov. Tudi pri investicijah je sicer opaziti rahel obrat krivulje rasti, a je še tako majhen, da je morda bolje v tem trenutku govoriti le o zaustavitvi padanja. Najbolj so se zmanjšale investicije v transportno opremo.

Končna potrošnja je bila v tretjem četrtletju za 0,5 odstotka manjša kot pred letom dni in tudi njen padec je bil manjši kot v drugem četrtletju.

Skupna dodana vrednost dejavnosti se je v tretjem četrtletju v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 realno zmanjšala za 8,4 odstotka. Največji padec je bilo opaziti v gradbeništvu (minus 19,2 odstotka), ki je dve do tri leta nazaj beležilo najvišje stopnje rasti.

V tretjem četrtletju se je nadaljevalo zmanjševanje zaposlenosti. Zaposlenih je bilo 33.600 oz. 3,4 odstotka manj kot v tretjem četrtletju lani. Zaposlenost se je daleč najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 11,3 odstotka. Okrevanje na trgu dela bo verjetno zelo težko, je menila vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren.

Novembra v Sloveniji 0,9-odstotna inflacija

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra v povprečju zvišale za 0,9 odstotka. Razmeroma visoka novembrska inflacija je vplivala tudi na letno rast cen, ki znaša 1,6 odstotka, povprečna 12-mesečna inflacija pa je 0,9-odstotna.

K zvišanju cen najbolj pripomogle cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv

Na novembrsko rast cen so najbolj vplivale višje cene cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv, je povedala namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Pocenitev je bilo novembra razmeroma malo, in sicer zgolj v skupini gostinskih storitev. Po nekajmesečni deflaciji, ki smo jo beležili od junija, smo oktobra že zabeležili skromno inflacijo, novembrska rast cen pa je že kar močna, je komentirala Ružićeva.

Novembra so se cene zvišale v naslednjih skupinah: stanovanje (za 4,2 odstotka), obleka in obutev (za 1,3 odstotka), zdravje (za 0,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,4 odstotka), stanovanjska oprema in promet (za 0,3 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,2 odstotka).

Na 4,2-odstotno rast cen v skupini stanovanje je najbolj vplivala močna podražitev oskrbe z vodo v Ljubljani in nekaterih energentov. Na rast cen v skupini promet pa so najbolj vplivale višje cene pogonskih goriv ter dražji rezervni deli. V omenjeni skupini je treba na drugi strani izpostaviti tudi nižje cene osebnih avtomobilov (za 2,4 odstotka).

Tudi v novembru je zamenjava kolekcij v trgovinah še vedno precej vplivala na rast cen v skupini obleka in obutev, čeprav so statistiki zabeležili tudi že nekatere popuste. Oblačila so bila dražja za 1,6 odstotka, obutev pa za 0,2 odstotka.

Na povišanje cen v skupini zdravje pa so vplivale predvsem višje cene zdravil

K skupni mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene goriv in energije, 0,3 odstotne točke so prispevale dražje komunalne storitve, skoraj 0,2 odstotne točke dražja hrana in 0,1 odstotne točke višje cene oblačil in obutve.

Najbolj so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka

Po rasti cen na letni ravni ostaja tudi v novembru na prvem mestu skupina alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju zvišale za 8,1 odstotka.  Za 4,5 odstotka so bile višje kot pred letom dni tudi cene v skupini stanovanje, za 4,1 odstotka je bilo dražje raznovrstno blago in storitve, medtem ko so se v letu dni za več kot dva odstotka zvišale cene tudi v skupinah rekreacija in kultura, izobraževanje, gostinske in nastanitvene storitve ter stanovanjska oprema. Izdelki in storitve v treh skupinah pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom: komunikacije (za štiri odstotke), obleka in obutev (za 2,8 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka).

Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je novembra v mesečni primerjavi znašala 0,8 odstotka.



UMAR: Gibanje BDP pričakovano
Gibanje BDP v tretjem četrtletju, ki je v četrtletni primerjavi višji za odstotek, v medletni pa nižji za 8,3 odstotka, je po mnenju Umarja pričakovano. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta se podatki skladajo s pričakovanji ob pripravi jesenske napovedi, v kateri je urad za letos predvidel 7,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti.

Glede na podatke Eurostata je bil padec bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji večji od povprečja držav evrskega območja, ugotavlja v današnjem sporočilu za javnost Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Četrtletno povečanje BDP je po mnenju Umarja "pričakovano gibanje". "Rast BDP je predvsem posledica postopne krepitve izvoza in izvozno usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije, ki so jo nakazovali že tekoči podatki," ugotavljajo.

Zaradi visokih padcev ob začetku krize pa je aktivnost predelovalnih dejavnosti in izvoza še vedno precej nižja kot v tretjem četrtletju lani, so prepričani. Kot dodajajo, se poglablja kriza v gradbeništvu, ki je v primerjavi s preteklim četrtletjem zabeležilo višji, 19,2-odstotni medletni padec aktivnosti (v drugem četrtletju letos -13,9 odstotka). Izraziteje se je umirila tudi aktivnost v finančnem posredništvu, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili le 1,5-odstotno rast (v predhodnem četrtletju osemodstotno).

Na trgu dela se je v tretjem četrtletju letos nadaljevalo poslabševanje razmer, opozarja Umar. Zaposlenost se je medletno zmanjšala za 3,4 odstotka. Najbolj v predelovalnih dejavnostih, upadla pa je tudi v gradbeništvu, transportu, poslovnih storitvah in trgovini, kjer se je v predhodnih četrtletjih še povečevala. Nasprotno je zaposlenost v javnih storitvah narasla, in sicer v izobraževanju za 2,5 odstotka, zdravstvu 2,3 odstotka in javni upravi za odstotek.

Slovenija je novembra po daljšem obdobju zabeležila tudi visoko mesečno rast cen, ki je znašala 0,9 odstotka. "K visoki mesečni rasti je bistveno prispevala rast cen komunalnih storitev, za 0,3 odstotne točke, na kar smo na uradu opozarjali že ob spremembi načina regulacije teh cen avgusta letos," je poudaril Vasle. Na mesečno gibanje cen so v višini 0,4 odstotne točke vplivale višje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, so še pojasnili v Umarju.

http://www.delo.si/clanek/93832 (http://www.delo.si/clanek/93832)

---

Voda je že strateška surovina
Dve tretjini ljudi na svetu bo leta 2025 čutilo pomanjkanje vode, opozarjajo strokovnjaki po svetovnih vodnih forumih in na podnebnih srečanjih. To ne bo povzročilo le socialnih težav, pomeni tudi izrazito povečanje varnostnih tveganj. Borut Tavčar, pon, 30.11.2009 15:42

Dve tretjini ljudi na svetu bo leta 2025 čutilo pomanjkanje vode, opozarjajo strokovnjaki po svetovnih vodnih forumih in na podnebnih srečanjih. To ne bo povzročilo le socialnih težav, pomeni tudi izrazito povečanje varnostnih tveganj. Podnebne spremembe naj bi bile namreč v prvi vrsti vodne spremembe, saj svet čakajo pogostejše suše, poplave, neurja, taljenje ledu in dvig morske gladine. Zato je nujna boljša zaščita vodnih virov, zlasti mokrišč, kar, kot poudarjajo znanstveniki, daje tudi ugodne gospodarske in socialne rezultate.

Slovenija za zdaj ne čuti izrazitejših sprememb v vodnih bilancah in je bogata z menda najpomembnejšo surovino prihodnjih desetletij. Kot ugotavljajo v Agenciji za okolje, se je od leta 1971 do 2000 v primerjavi s prejšnjim tridesetletnim obdobjem izhlapevanje vode povečalo za 11 odstotkov, prehajanje padavin v podzemlje pa zaradi pozidav zmanjšalo za šest odstotkov. V javnih vodovodnih podjetjih težav z izdatnostjo vodonosnikov ne zaznavajo, izboljšuje se celo, kot pravijo, nadzor nad onesnaževanjem.

Kljub temu se glede na napovedi podnebnih sprememb vrstijo pozivi za zadrževanje vode v državi. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pri tem ni osamljen. Zadrževanje vode ima namreč lahko več pozitivnih učinkov, če je seveda smotrno načrtovano. Melioracije zemljišč ob vodotokih in v mokriščih ter pozidave nekdaj poplavnih območij so po eni strani povzročile hitro odtekanje vode v normalnih razmerah, po drugi pa povečale poplavno ogroženost, ker se obsežnejše količine vode nimajo več kam razliti. S protipoplavno zaščito se da vode umiriti, zraven pa jih energetsko ali kako drugače izrabiti. Ne nazadnje je lahko zadržana voda vir za namakanje kmetijskih zemljišč v sušnih obdobjih.

A težav ni malo. O načrtovanih in nekaterih že postavljenih verigah hidroelektrarn na Savi in Muri še vedno polemično razpravljajo. Hidroelektrarne na srednji Savi bi namreč lahko poslabšale izdatnost in kakovost podzemnega vodonosnika Ljubljanskega polja, iz katerega načrpajo glavnino pitne vode za Ljubljano. Verigi hidroelektrarn na spodnji Savi je že Zavod za varstvo narave očital uničenje mokrišča Vrbina, ki je iz neznanih razlogov izvzeto iz območij Nature 2000. Poleg tega še ni povsem jasno, kako bo Sava, ujeta v akumulacijskih jezerih, prenesla izpuste tople vode iz Jedrske elektrarne Krško. Za Muro so mnenja izrazito deljena. Raven podtalnice na območju zaradi hitre Mure že dolgo upada. Usmeritev je jasna, Muro je treba zadržati, vprašanje je le, kako. Da se to da tudi z verigo hidroelektrarn, za zdaj trdi le Holding slovenskih elektrarn, vsi drugi so bolj previdni.

V projektu mednarodne komisije za varstvo Alp (Cipra) strokovnjaki ugotavljajo, da bi lahko zgolj s prenovo delujočih elektrarn njihovo učinkovitost povečali za štirikrat. Grajenje betonskih korit za protipoplavno zaščito je nespametno. Podobno velja za izsuševanje mokrišč. Ta pokrivajo le tri odstotke kopnega na svetu, sprejmejo pa 30 odstotkov ogljikovega dioksida, vezanega v tleh.

Čista naravna pitna voda ima po slovenskih predpisih prednost pred prečiščeno, kakršno uporabljajo v večini evropskih velikih mest. Čiščenje vodo podraži, poleg tega taka voda nima vseh kakovosti in vrednosti naravne pitne vode, kar se, mimogrede kaže tudi v promociji in ceni ustekleničene vode. Dražja je seveda naravna voda, ki ima po možnosti na nalepki natisnjene zasnežene gore.

Ravno prodaja take vode pa je verjetno priložnost Slovenije v prihodnjih desetletjih. Polnilnic imamo že nekaj, resno pa razmišljajo še o dodatnih. Tudi javna podjetja, denimo ljubljansko podjetje Vodovod-Kanalizacija. Odločitve sicer še ni, saj je, kot pravi direktor Krištof Mlakar, treba prej preučiti vse podatke in napovedi o prihodnjih vodnih razmerah v državi in osrednji Sloveniji. Veliko pa si od napovedanih svetovnih sprememb obetajo v sedanji industriji pijač.

Proti uporabi ustekleničene vode, ki je najbolj priljubljena pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste, so po drugi strani vse okoljevarstvene organizacije. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj denimo pravi, da to povzroča vedno več okoljskih težav, od odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, do velike porabe energije za črpanje, stekleničenje, shranjevanje, hlajenje in prevoz take vode. Ob tem, da je ustekleničena voda od 240- do 10.000-krat dražja od vode iz pipe, čeprav za obe velja enak pravilnik o kakovosti. Za poslovno priložnost lahko obveljajo tehnologije čiščenja vode na pipi, čeprav to ne sme postati rešitev. Za ohranjanje vrednosti slovenske vode v prihodnje je namreč treba poskrbeti za čiste naravne vire vode.

Kot pravi Bogatajeva, za en liter ustekleničene vode proizvajalci, prevozniki in trgovci v celotni verigi porabijo kar tri litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda.

Več v današnji tiskani izdaji Dela FT

http://www.delo.si/clanek/93867 (http://www.delo.si/clanek/93867)

---

Pri bolniku v Italiji so odkrili mutacijo virusa nove gripe, ki pa se ne širi
Zdravje - ponedeljek, 30.11.2009 18:45
Tekst: (sta)
 
Rim - Pri bolniku v Italiji so odkrili mutacijo virusa A H1N1, ki je identična mutaciji, ki so jo pred dnevi odkrili na Norveškem, so danes sporočili z italijanskega ministrstva za zdravje. Ob tem so poudarili, da se mutiran virus nove gripe ne širi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Italijanske zdravstvene oblasti so preučile več sto vzorcev virusa pri bolnikih, ki so v zadnjih mesecih v različnih italijanskih regijah zboleli za novo gripo, mutacijo pa so odkrile pri enem bolniku, so sporočili z ministrstva.

Kot so poudarili, njihovi podatki potrjujejo, da odkrita mutacija ne prevlada pri resnih ali celo smrtnih primerih. Pravzaprav gre za posamične primere in mutacija se trenutno ne širi.

Gre za enako mutacijo, kot so jo 20. novembra odkrili pri treh vzorcih virusa A H1N1 na Norveškem. Identično mutacijo so v petek ugotovili tudi na vzorcih virusa v Franciji, še piše AFP.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042319305 (http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042319305)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: shaka zulu - Studeni 30, 2009, 10:19:35 poslijepodne
FOTO: Jugo pokazal zobe, morje poplavilo Piran
Povečani pretoki rek tudi v notranjosti Slovenije
Med šesto in deveto uro zjutraj je morje poplavilo nižje predele slovenske obale, vendar hujše škode ni povzročilo. Za jutri, ko mineva natanko eno leto od lanske hude poplave, je vremenska napoved podobna današnji.
Boris Šuligoj, pon, 30.11.2009 13:08

(http://img189.imageshack.us/img189/1254/sz5poplavaobalasuligoj.jpg) (http://img189.imageshack.us/i/sz5poplavaobalasuligoj.jpg/)
 
Poplavljena Obala - slika je arhivska.

foto: Boris Šuligoj/Delo   
 
 
Piran - Med šesto in deveto uro zjutraj je morje poplavilo nižje predele slovenske obale, vendar hujše škode ni povzročilo. Le nekoliko je posolilo ceste in avtomobile. Za jutri, ko mineva natanko eno leto od lanske hude poplave (morje je bilo lani še za pol metra višje), ki je v obmorskih krajih povzročila za več milijonov evrov škode, je vremenska napoved podobna današnji in tudi poplave bodo podobne današnjim.

Poglavitni razlogi za poplavo so močan jugo, nizek pritisk in izrazitejše plimovanje (nihanje) morja. Morje je okoli osme ure zjutraj doseglo višino 320 centimetrov nad mareografsko ničlo. Povprečna raven morja pa je na višini 215 centimetrov nad mareografsko ničlo (izhodiščno oporno točko na morskem dnu). To pomeni, da je morje zjutraj seglo 105 centimetrov čez povprečno višino gladine. V torek pričakujejo, da bo morje spet seglo do podobnih višin. Danes in jutri napovedujejo povečane pretoke rek tudi v notranjosti Slovenije.

Ob morju piha močan jugo v povprečju z močjo med 15 in 20 vozli, posamezni sunki pa so v noči na ponedeljek dosegli 38 vozlov. Zaradi izredno močnega juga se je dobro miljo od izolske obale zasidrala italijanska delovna barža z dvigalom Micoperi 30. To je 121 metrov dolgo delovno plovilo, na katerem je 164 mornarjev. Na njem je več deset metrov visoko plavajoče dvigalo, ki ga vlečeta dva vlačilca. Vsi skupaj so se pred močnim jugom na Jadranu umaknili z ene od italijanskih platform sredi severnega Jadrana. Nikjer v južni Istri namreč ni dovolj varnih zalivov pred močnim jugom. Koprski zaliv v bližini Izole je še najvarnejši, zato so se odločili za večurno plovbo in poiskali zgolj zavetje v slovenskem morju. Dvigalo v našem morju ne opravlja nikakršnih del, kot so morda napačno sklepali tisti, ki jih preseneča visoko dvigalo sredi Koprskega zaliva.
http://www.delo.si/clanek/93813 (http://www.delo.si/clanek/93813)

---

Namesto mlinov na veter – minareti
Zaradi minaretov zagotovo ne bo nihče ne večji ne manjši islamski skrajnež kot doslej, čeprav so za predlagatelje še tako znamenje islamskega hlepenja po prevladi, so v resnici le kup opek ali betona.
Barbara Kramžar, pon, 30.11.2009 19:44

Don Kihot se je bojeval z mlini na veter, Švicarji, ki so v nedeljo z veliko večino glasovali za ustavno prepoved novih minaretov, pa so si za to izbrali stolpiče ob mošejah, s katerih v tej državi zaradi stroge protihrupne zakonodaje že zdaj nihče ne sme vpiti. Zaradi minaretov zagotovo ne bo nihče ne večji ne manjši islamski skrajnež kot doslej, čeprav so za predlagatelje še tako znamenje islamskega hlepenja po prevladi, so v resnici le kup opek ali betona. Praktična vrednost novega ustavnega zakona bo enaka tisti na avstrijskem Koroškem, kjer je pokojni deželni glavar Jörg Haider pred dvema letoma prepovedal minarete, čeprav tam še nihče nikoli ni zaprosil za dovoljenje za njihovo gradnjo.

Naslednji cilj, pravijo zmagoslavni nasprotniki minaretov v Švici, bodo burke, črne rjuhe, s katerimi se nekatere muslimanke zavijajo od glave do peta. Če bodo tudi s tem uspeli, bo to prav takšen strel v koleno, s kakršnim so Švicarji, ki med svojimi muslimani večinoma jugoslovanskega rodu sploh nimajo veliko aktivno vernih, zadali hud udarec svojemu ugledu versko strpne, odprte države. Lahko si je predstavljati, kaj bodo storili saudski šejki, ko jih njihove soproge ne bodo več mogle spremljati v švicarske banke - denar bodo prenesli kam drugam.

Šele tretji napovedani ukrep švicarske ljudske stranke, boj proti vsiljenim porokam, bo imel vsaj nekaj pragmatičnosti, ki bi bila tako nujno potrebna za spopad z islamskim radikalizmom, a ga bo morda zasenčil populizem. Da, islamski fundamentalizem prinaša marsikaj, česar odprta in strpna Evropa upravičeno noče prenašati, toda boj proti temu bi bolj kot vpijoči populizem potreboval praktične, konkretne ukrepe. Vsaki ženski, ki se zaradi svojih verskih čustev želi pokrivati z burko in ruto - ali pa si obriti glavo -, je treba to dovoliti, a hkrati pomagati vsaki, ki jo osebno zatirajo proti njeni volji, ki ji ne dovolijo v šole ali na plavanje, ki ji določijo nezaželenega moža. Vsakemu imamu, ki seje sovraštvo in se morda celo povezuje s teroristi, je treba to preprečiti, vsakemu, ki samo opravlja svojo versko dolžnost, pa to omogočiti. Proti referendumu so nastopile tudi druge švicarske cerkve.

Prepoved minaretov, ki si jih konec koncev menda sploh ni izmislil prerok Mohamed, ampak so dediščina otomanskega imperija, ne bo v boju proti islamskim skrajnostim pomagala niti malo, bo pa poslabšala odnose s švicarskimi priseljenci in spodbudila posnemanje po vsej Evropi, vsaj tam, kjer so skrajni populisti dovolj močni. Upati je, da se bo proti temu bojevala evropska konvencija o človekovih pravicah, Švicarji pa se bodo morali iskreno vprašati, zakaj jim popuščajo živci. Je to zaradi obleganja mednarodne skupnosti zaradi institucije bančne tajnosti, enega od temeljev švicarskega gospodarstva? Je to zaradi dvajsetih odstotkov vseh državljanov, ki so tujega rodu, pa čeprav je zdaj večina novih priseljencev Nemcev? Švicarski islamski priseljenci, vsaj tisti prevladujoči s Kosova in iz Bosne, so res versko mlačni, neki versko zadrti oče pa je razburjal z zahtevo, da njegovi otroci ne smejo k pouku plavanja. Ali pa je za bes nad islamom vsaj malo kriv libijski diktator, ki jih z zajetjem talcev in na druge načine ponižuje že več kot leto dni, vse odkar so njegovega sina upravičeno kaznovali, ker je v ženevskem hotelu maltretiral služabnike? Če je bila to kaplja čez rob, so mu samo naredili uslugo - in sebi medvedjo. Boj proti islamskemu fundamentalizmu se vsekakor zdi drugačen kot boj z minareti.

Iz torkovega Dela.
http://www.delo.si/clanek/93881 (http://www.delo.si/clanek/93881)

---

Luka Koper s 4,2 milijona evrov dobička
Pretovor v Luki Koper je v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za petino, prihodki so se zmanjšali za 15 odstotkov na 87,9 milijona evrov, čisti dobiček pa za 77 odstotkov na 4,2 milijona evrov.
Ma.B./STA, pon, 30.11.2009 17:24

Koper - Poslovanje Luke Koper sta zaznamovala globalna finančna kriza in njeni učinki na realno gospodarstvo, sta uprava in nadzorni svet družbe po seji nadzornikov zapisala v sporočilu za javnost.

Za pet odstotkov nižji stroški poslovanja, ki so v prvih devetih mesecih znašali 78 milijonov evrov, so predvsem posledica reorganizacije in izkoriščanja notranjih rezerv.

V strukturi stroškov se je v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečal delež stroškov dela in odpisov vrednosti. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 10 odstotkov, predvsem zaradi podpisa kolektivne pogodbe.

Za 12 odstotkov so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali stroški amortizacije, ki so po mnenju uprave in nadzornega sveta predvsem posledica intenzivnih vlaganj. Dodatnih 1,8 milijona evrov je morala Luka Koper odšteti še za koncesijsko dajatev, ki je nadomestila plačevanje najemnine obale državi.

Luka Koper je v prvih devetih mesecih tako zabeležila 9,5 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V družbi pripisujejo upad predvsem nižjemu obsegu poslovnih prihodkov zaradi padca pretovora in neugodnemu gibanju stroškov dela in stroškov amortizacije.

Nadzorni svet se je danes seznanil še z napovedjo pretovora in poslovanja do konca leta. Uspešnost osnovne dejavnosti se v zadnjih mesecih vidno izboljšuje pri domala vseh blagovnih skupinah, poudarjata uprava in nadzorni svet. Ob koncu leta naj bi pretovorili več kot 13 milijonov ton tovora, "kar je nad pričakovanji".

Letošnji prihodki Luke Koper bodo letos predvidoma 12 odstotkov nižji kot lani, dobiček iz poslovanja pa naj bi presegel 11,5 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet pojasnjujeta, da bo potrebno nekatere naložbe ponovno ovrednotiti. Določene slabitve bodo po vsej verjetnosti neizbežne in bodo kot take negativno vplivale na končni rezultat.
http://www.delo.si/clanek/93869 (http://www.delo.si/clanek/93869)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: shaka zulu - Prosinac 24, 2009, 11:51:18 prijepodne
V središču
22.12.2009 Spremembe parkirnega režima

Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so danes na 27. seji po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin posebnega pomena v mestni občini Velenje. Sprejete spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na ureditev parkiranja v velenjskem mestnem središču.

Zaradi gradnje novega trgovskega središča (TC 3 – Mercator) je namreč onemogočeno parkiranje na parkirišču pri Rdeči dvorani. Tako se je močno povečal pritisk na parkirišča v mestnem središču, še posebej na parkirišča ob objektu Šaleška cesta 2 a-d, na parkirišča pri hotelu Paka in na parkirišča cone A. Na podlagi dogovora s stanovalci (etažnimi lastniki) in predstavniki podjetij ter institucij, ki delujejo znotraj obravnavanega območja, smo parkiranje na parkirišču ob objektu Šaleška cesta 2 a-d časovno omejili (dovoljeno parkiranje največ 1 uro), stanovalci pa so dobili eno dovolilnico za parkiranje na stanovanje. Časovno smo omejili tudi parkiranje na parkirišču hotela Paka (dovoljeno parkiranje največ 1 uro). Uspeli smo se dogovoriti za znižanje cene parkiranja v novi garažni hiši pri Avtobusnem postajališču Velenje (ura parkiranja 20 centov).

Kljub navedenim ukrepom se še vedno pojavljajo težave s parkiranjem, zato smo Odlok o ureditvi cestnega prometa in varstvu prometnih površin dopolnili z ukrepi, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu parkirnemu režimu v mestu.
 
V odloku smo dopolnili uvedbo časovno omejenega parkiranja v conah A in B, izenačitev časa, ko je parkiranje potrebno plačati v conah A in B ter izenačitev cene parkiranja v conah A in B. Torej: parkiranje, krajše od 30 minut je povsod brezplačno;  tako v coni A kakor v coni B je v času med 7.00 in 15.30 uro parkiranje daljše od 30 minut potrebno plačati (v celoti); cena parkiranja v conah A in B je 40 centov za eno uro.

Osnovni namen ukrepov je preusmeritev dolgotrajnega parkiranja (npr. uslužbenci) iz najožjega mestnega središča, kjer naj bodo parkirišča prvenstveno namenjena kratkotrajnemu parkiranju, torej tistim, ki v to območje prihajajo zaradi različnih opravkov (zdravstveni dom, lekarna, občinska uprava, upravna enota, davčni urad, zavod za zaposlovanje, center za socialno delo, poslovni obiski, nakupi …). Podaljšanje časa plačljivega parkiranja v coni A bo zmanjšalo tudi tiste s parkiranjem povezane težave, s katerimi se srečujejo stanovalci con A in B ter lastniki poslovnih prostorov, lokalov in trgovin v obeh conah. 

Zaradi podaljšanja časa, v katerem se plačuje parkirnina v coni A, bomo tudi zvišali cene letne parkirne karte na 350 evrov. Osnova za izračun cene letne karte je namreč polovica polne cene vsakodnevnega celodnevnega parkiranja. Cena letne karte predstavlja celo manj kot 50 % tega zneska.

Stanovalci in pravne osebe bodo parkirne abonmaje lahko pridobili pod enakimi pogoji kot doslej. V letu 2009 smo izdali okoli 700 parkirnih abonmajev in prodali 166 letnih kart. Število parkirnih abonmajev je predvidljivo, če pa bi se povpraševanje po letnih parkirnih kartah toliko povečalo, da bi doseglo število razpoložljivih parkirnih mest, bomo prodajo letnih kart ustavili, saj bi se sicer lahko zgodilo, da kupci letnih kart in imetniki abonmajev ne bi našli prostora za parkiranje.

Predloge za spremembo parkiranja smo pred obravnavo na seji sveta predstavili tudi zainteresirani javnosti na javni obravnavi.

Prijazen pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje

http://www.velenje.si/615?newsId=3268 (http://www.velenje.si/615?newsId=3268)

---

Rok: 10.01.2010
Javni poziv za najem parkirnih prostorov v garažni hiši 'Zeleni park'

Na podlagi 42.člena Statuta Mestne občine Koper (UO 40/00, 30/01, 29/03 in UL 90/05, 67/06, 39/08) iz-dajam SKLEPo javni ponudbi za pridobitev najemnikov parkirnih prostorovv garažnem objektu »Zeleni park«Objavlja se javna ponudba, s katero Mestna občina Koper poziva interesente za pridobitev v najem parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park« v Kopru, Pristaniška ulica 4, k podaji vlog za pridobitev v najem parkirnega prostora.Na razpolago je 85 parkirnih prostorov. A.Interesenti, ki bodo podali  vlogo za pridobitev parkirnega  prostora do vključno dne 10. januarja 2010, bodo imeli možnost pridobiti parkirni prostor v najem na način iz točke »E« tega sklepa, na-knadno prispele vloge pa – v primeru preostanka razpoložljivih parkirnih prostorov – na način iz točke »F« tega sklepa. Vlogo se poda v pisni obliki na naslov Mestna občina Koper, Urad za gos-podarske javne službe in promet, po pošti priporočeno ali preda osebno v sprejemni pisarni občin-ske uprave v Kopru, Verdijeva 10 (pritličje desno).Vloga naj vsebuje naslednje podatke:1. ime in priimek fizične osebe;2. naslov stalnega prebivališča (zaželena je tudi telefonska številka ali elektronski naslov);3. podatki o pridobljeni dovolilnici za vožnjo ali parkiranje na območju starega jedra mesta Ko-per skladno z Odlokom o prometni ureditvi v starem jedru mesta Koper - Capodistria (UL RS, št 79/07);4. za interesente iz skupin I., II., III. In IV. (po točki »B« tega sklepa) – razmerje do stanovanja, v katerem ima stalno in začasno prebivališče interesent iz 2. točke tega sklepa (lastnik, solastnik, najemnik, družinski član lastnika, najemnika ipd..).B.Interesenti bodo na podlagi pravočasno prejetih vlog razporejeni v naslednje skupine:- skupina I. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dostop omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki ne dovoljuje parkiranja na območju mestnega jedra (rdeča dovolilnica);- skupina II. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dos-top omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki dovoljuje parkiranje na območju mestnega jedra (zelena dovolilnica);- skupina III. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki imajo stalno prebivališče na Pris-taniški ulici (neparne hišne številke od 7 do 47) in ulic, ki so dostopne iz navedenega dela Pris-taniške ulice in ne sodijo med območja za pešce z omejenim lokalnim prometom in so lastniki dovolilnice (zelena ali rdeča dovolilnica);- skupina IV. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki so lastniki dovolilnice za parkira-nje (zelena dovolilnica);C.Razvrstitev interesentov v skupine iz točke B. tega sklepa in odločitev o izbiri najemnikov parkir-nih prostorov na podlagi pravočasno prispelih vlog izvede Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper.D.Pogoji pridobitve najema:- Sklenitev najemne pogodbe z lastnikom parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, s katero se interesent - najemnik, zaveže plačevati delež najemnine.- Plačevanje deleža najemnine v višini 15,00 € mesečno z vključenim DDV-jem.- Najemno razmerje se sklene za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja.- Prevzem obveze po spoštovanju hišnega reda in pravil garažne hiše.- Parkirno kartico za dostop v garažo najemnik pridobi pri lastniku parkirnih prostorov ob plači-lu kavcije 25,00 €. Kavcija se vrne v primeru vrnitve nepoškodovane parkirne kartice.E.Najemnike se izmed interesentov, ki bodo podali vloge do roka iz točke A. tega sklepa, določi na način, opisan v nadaljevanju. Naknadno podane vloge ne bodo upoštevane, razen v primeru iz tč. »F« tega sklepa.1.Prednostno se podeli parkirne prostore v najem interesentom iz skupine I.2.Prosti parkirni prostori, preostali po zadovoljitvi vseh izraženih interesov iz skupine I. se dodelijo interesentom iz skupine II., morebitni preostanek se nato dodeli interesentom iz naslednje skupine in tako naprej.3.Če preostanek parkirnih prostorov ne more zadostiti vsem interesentom iz posamezne skupine, se med interesenti izvede žreb.4.Po razporeditvi interesentov v skupine in izbiri najemnikov se sklep pristojnega urada vroči vsem interesentom in jim omogoči ugovor v 15 dneh po prejemu. O morebitnih ugovorih odloči dokon-čno komisija, ki do imenuje župan.F.Če tudi po celotnem izvedenem postopku za dodelitev parkirnih prostorov med interesente na pod-lagi tega sklepa še ostanejo na voljo prosti parkirni prostori, se slednji dodelijo morebitnim drugim interesentom, ob upoštevanju vrstnega reda vlog, vloženih tudi po preteku roka iz točke »A.« tega sklepa in sicer dokler niso vsi razpoložljivi parkirni prostori oddani v najem.G.1.Po izvedenem postopku iz točk E in F tega sklepa se o dodelitvi parkirnih prostorov oziroma o iz-branih najemnikih obvesti lastnika parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, to je družbo Prefabdva d.o.o., Cesta Zore Perello Godina 2, Koper, ki z najemniki sklene najemne po-godbe. Najemniki se osebno zglasijo pri upravljavcu, s katerim sklenejo najemno pogodbo in pri-dobijo parkirno kartico.2.V primeru, da izbrani najemnik ne sklene ponujene pogodbe, se tako sproščeni prostor dodeli nas-lednjemu interesentu, ki bi bil sicer izbran, če taki interesenti obstojajo, o čemer odloči Urad za gospodarske javne službe in promet, sicer pa se s prostim prostorom ravna skladno s točko F.tega sklepa.H.V primeru sprostitve parkirnih prostorov – potem, ko so bili vsi že enkrat oddani v najem (odpo-ved najema) – se sproščeni parkirni prostori ponudijo v najem interesentom, ki jim po izvedenemu postopku iz točke E in F ni bila dodeljena pravica za pridobitev v najem parkirnega prostora v ga-ražnem objektu »Zeleni park«. I. Za izvedbo postopkov tega sklepa je odgovoren pristojni organ Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper za objavo tega sklepa, zbiranje vlog interesentov, razporeditev in-teresentov po skupinah, izvedbo postopka razdelitve parkirnih prostorov in drugih potrebnih aktiv-nosti.K.Ta sklep se objavi - na oglasni deski občinske uprave;L.Ta sklep velja takojŠtevilka:371-521/2009 Datum:      11.12.2009          Župan     Boris PopovičNa podlagi 42.člena Statuta Mestne občine Koper (UO 40/00, 30/01, 29/03 in UL 90/05, 67/06, 39/08) izdajam

SKLEP
o javni ponudbi za pridobitev najemnikov parkirnih prostorov
v garažnem objektu »Zeleni park«


Objavlja se javna ponudba, s katero Mestna občina Koper poziva interesente za pridobitev v najem parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park« v Kopru, Pristaniška ulica 4, k podaji vlog za pridobitev v najem parkirnega prostora.
Na razpolago je 85 parkirnih prostorov.

A.
Interesenti, ki bodo podali  vlogo za pridobitev parkirnega  prostora do vključno dne 10. januarja 2010, bodo imeli možnost pridobiti parkirni prostor v najem na način iz točke »E« tega sklepa, na-knadno prispele vloge pa – v primeru preostanka razpoložljivih parkirnih prostorov – na način iz točke »F« tega sklepa. Vlogo se poda v pisni obliki na naslov Mestna občina Koper, Urad za gos-podarske javne službe in promet, po pošti priporočeno ali preda osebno v sprejemni pisarni občin-ske uprave v Kopru, Verdijeva 10 (pritličje desno).
Vloga naj vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek fizične osebe;
2. naslov stalnega prebivališča (zaželena je tudi telefonska številka ali elektronski naslov);
3. podatki o pridobljeni dovolilnici za vožnjo ali parkiranje na območju starega jedra mesta Ko-per skladno z Odlokom o prometni ureditvi v starem jedru mesta Koper - Capodistria (UL RS, št 79/07);
4. za interesente iz skupin I., II., III. In IV. (po točki »B« tega sklepa) – razmerje do stanovanja, v katerem ima stalno in začasno prebivališče interesent iz 2. točke tega sklepa (lastnik, solastnik, najemnik, družinski član lastnika, najemnika ipd..).

B.
Interesenti bodo na podlagi pravočasno prejetih vlog razporejeni v naslednje skupine:
- skupina I. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dostop omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki ne dovoljuje parkiranja na območju mestnega jedra (rdeča dovolilnica);
- skupina II. – stalni prebivalci območja za pešce z omejenim lokalnim prometom, kjer je dos-top omejen s premično fizično oviro (potopnim valjem) in so lastniki dovolilnice, ki dovoljuje parkiranje na območju mestnega jedra (zelena dovolilnica);
- skupina III. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki imajo stalno prebivališče na Pris-taniški ulici (neparne hišne številke od 7 do 47) in ulic, ki so dostopne iz navedenega dela Pris-taniške ulice in ne sodijo med območja za pešce z omejenim lokalnim prometom in so lastniki dovolilnice (zelena ali rdeča dovolilnica);
- skupina IV. – stalni prebivalci starega jedra mesta Koper, ki so lastniki dovolilnice za parkira-nje (zelena dovolilnica);

C.
Razvrstitev interesentov v skupine iz točke B. tega sklepa in odločitev o izbiri najemnikov parkir-nih prostorov na podlagi pravočasno prispelih vlog izvede Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper.

D.
Pogoji pridobitve najema:
- Sklenitev najemne pogodbe z lastnikom parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, s katero se interesent - najemnik, zaveže plačevati delež najemnine.
- Plačevanje deleža najemnine v višini 15,00 € mesečno z vključenim DDV-jem.
- Najemno razmerje se sklene za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja.
- Prevzem obveze po spoštovanju hišnega reda in pravil garažne hiše.
- Parkirno kartico za dostop v garažo najemnik pridobi pri lastniku parkirnih prostorov ob plači-lu kavcije 25,00 €. Kavcija se vrne v primeru vrnitve nepoškodovane parkirne kartice.

E.
Najemnike se izmed interesentov, ki bodo podali vloge do roka iz točke A. tega sklepa, določi na način, opisan v nadaljevanju. Naknadno podane vloge ne bodo upoštevane, razen v primeru iz tč. »F« tega sklepa.
1.
Prednostno se podeli parkirne prostore v najem interesentom iz skupine I.
2.
Prosti parkirni prostori, preostali po zadovoljitvi vseh izraženih interesov iz skupine I. se dodelijo interesentom iz skupine II., morebitni preostanek se nato dodeli interesentom iz naslednje skupine in tako naprej.
3.
Če preostanek parkirnih prostorov ne more zadostiti vsem interesentom iz posamezne skupine, se med interesenti izvede žreb.
4.
Po razporeditvi interesentov v skupine in izbiri najemnikov se sklep pristojnega urada vroči vsem interesentom in jim omogoči ugovor v 15 dneh po prejemu. O morebitnih ugovorih odloči dokon-čno komisija, ki do imenuje župan.

F.
Če tudi po celotnem izvedenem postopku za dodelitev parkirnih prostorov med interesente na pod-lagi tega sklepa še ostanejo na voljo prosti parkirni prostori, se slednji dodelijo morebitnim drugim interesentom, ob upoštevanju vrstnega reda vlog, vloženih tudi po preteku roka iz točke »A.« tega sklepa in sicer dokler niso vsi razpoložljivi parkirni prostori oddani v najem.

G.
1.
Po izvedenem postopku iz točk E in F tega sklepa se o dodelitvi parkirnih prostorov oziroma o iz-branih najemnikih obvesti lastnika parkirnih prostorov v garažnem objektu »Zeleni park«, to je družbo Prefabdva d.o.o., Cesta Zore Perello Godina 2, Koper, ki z najemniki sklene najemne po-godbe. Najemniki se osebno zglasijo pri upravljavcu, s katerim sklenejo najemno pogodbo in pri-dobijo parkirno kartico.
2.
V primeru, da izbrani najemnik ne sklene ponujene pogodbe, se tako sproščeni prostor dodeli nas-lednjemu interesentu, ki bi bil sicer izbran, če taki interesenti obstojajo, o čemer odloči Urad za gospodarske javne službe in promet, sicer pa se s prostim prostorom ravna skladno s točko F.tega sklepa.

H.
V primeru sprostitve parkirnih prostorov – potem, ko so bili vsi že enkrat oddani v najem (odpo-ved najema) – se sproščeni parkirni prostori ponudijo v najem interesentom, ki jim po izvedenemu postopku iz točke E in F ni bila dodeljena pravica za pridobitev v najem parkirnega prostora v ga-ražnem objektu »Zeleni park«.

I.
Za izvedbo postopkov tega sklepa je odgovoren pristojni organ Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper za objavo tega sklepa, zbiranje vlog interesentov, razporeditev in-teresentov po skupinah, izvedbo postopka razdelitve parkirnih prostorov in drugih potrebnih aktiv-nosti.

K.
Ta sklep se objavi
- na oglasni deski občinske uprave;

L.
Ta sklep velja takoj

Številka:    371-521/2009
Datum:      11.12.2009
 
       
Župan
Boris Popovič
 
 Sklep (.doc, 89 KB) 
 
 Dopis stanovalcem Staničevega, Gortanovega in Prešernovega trga (.doc, 174 KB)
http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7839 (http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=353&tree_root=104&id=7839)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: shaka zulu - Prosinac 24, 2009, 11:53:30 prijepodne
Aktualno
 
24. 12. 2009 | obvestilo
Poslovni čas sprejemne pisarne MO Ptuj
Obveščamo vas, da bo sprejemna pisarna Mestne občine Ptuj dne 24. 12. in 31. 12. 2009 za stranke poslovala do 12. ure.

Hvala za razumevanje.

 Nazaj na seznam vseh novic 
http://www.ptuj.si/aktualno?id=000013766 (http://www.ptuj.si/aktualno?id=000013766)

---

OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da bo v četrtek, 24. in 31. decembra 2009 občinska uprava Občine Lendava poslovala do 13.ure.

OBČINA LENDAVA
Voščilo Spoštovane Občanke in Občani!
Ob iztekajočem letu se Vam zahvaljujemo za sodelovanje in izkazano pripadnost naši skupnosti. Želimo Vam mirne in vesele božične praznike v krogu najdražjih ter zdravja, sreče in uspehov polno novo leto.


Župan mag. Anton Balažek s sodelavci ter Občinski svet občine Lendava

VABILO
Vabimo Vas na skupni božično-novoletni koncert Občine Lendava, Glasbene šole Lendava in Komornega pevskega zbora Vita, ki bo v sredo, 23. decembra 2009, ob 18. uri v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.

Glasbena šola Lendava
KPZ Vita
Občina Lendava
http://www.lendava.si/ (http://www.lendava.si/)

---

04. 12. 2009:
 Čakovska šola risanega filma
Na Ta veseli dan kulture so tudi v lendavski gledališki in koncertnii dvorani imeli dan odprtih vrat in je bil ogled prostorov in razstave brezplačen. Pripravili pa so tudi projekcijo animiranih filmov, ki so nastali na Mednarodni šoli risanega filma v Čakovcu. Otroška in mladinska ustvarjalnost na Šoli animiranega filma (ŠAF) v Čakovcu poteka že od leta 1975, v njej pa pod vodstvom mentorjev sodelujejo mladi od 7. do 18. leta starosti.

Ob tem, da negujejo in popularizirajo risani film, vsako leto tudi gostijo znane avtorje risanega filma svetovnega slovesa, s svojimi izdelki pa sodelujejo na uglednih svetovnih festivalih risanega filma. Njihova povprečna letna produkcija so trije do štirje filmi, ki trajajo od osem do deset minut, do danes pa so ustvarili že čez 120 filmom.
http://www.lendava.si/?mode=novica&newsId=1344 (http://www.lendava.si/?mode=novica&newsId=1344)

---

Županovo voščilo
 
Spoštovani!
Prijetne božične praznike ter srečno, zadovoljno in zdravo prihajajoče leto Vam želim

 Franc KANGLER
župan Mestne občine Maribor

      Priloge 
 
     Županovo voščilo
   http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11107#1 (http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11107#1)
 
http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=372&pid=4464 (http://www.maribor.si/povezava.aspx?id=372&pid=4464)

Preeeeeeeeeedobro,Franc v voščilke ima i muziku i mali zbor!!! d d d d d
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Siječanj 17, 2010, 05:33:47 poslijepodne


Jacob in Wilhelm Grimm:

Pepelka (kratka obnova)

Živel je bogat mož, kateremu je zbolela žena. Na smrtni postelji je mati dejala svoji hčeri, Pepelki: »Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini.« Oče se je nato znova poročil; nova žena je s sabo pripeljala dve hčeri, ki sta bili lepi, a grdega in črnega srca. Pepelka je morala opravljati vsa hišna dela. Vedno je bila prašna in umazana od pepela. Ko je moral oče oditi na sejem, sta si pastorki zaželeli lepih oblek in biserov ter dragih kamnov. Pepelka pa si je zaželela prvi prot, ki bo očeta oplazil na poti domov. Tako ji je prinesel leskovo mladiko. Pepelka jo je zasadila na materin grob; vsak dan jo je zalivala s svojimi solzami. Zraslo je drevo, na katerega je vsakič priletela bela ptičica, ki je Pepelki uresničila vsako željo.

Nekega dne je kralj priredil tridnevno praznovanje, na katerega so bile povabljene najlepše deklice v deželi, da bi si kraljevič lahko izbral nevesto.

Seveda je hotela iti tudi Pepelka, vendar ji mačeha ni dovolila. Dajala ji je nemogoče naloge (stresla ji je skledo leče v pepel, da jo mora prebrati). Vendar je vse to opravila s pomočjo ptic. Kljub temu pa ni smela iti. Zato je prosila ptico na drevesu, da ji da obleko za na ples. Dobila je zlato in srebrno obleko, ter s svilo in srebrom izvezene čeveljce.

Na plesu jo je kraljevič takoj opazil in hotel plesati le z njo. Nihče je ni prepoznal. Po plesu je Pepelka ušla tako, da je skočila v golobnjak.

Naslednji dan se je zgodba ponovila; kraljeviču je ušla tako, da je skočila na drevo in spet je ni mogel najti.

Tretji večer je dobila še čudovitejšo obleko in zlate čeveljce. Kraljevič je dal že prej namazati stopnice s smolo, tako da je Pepelka med begom izgubila zlat čeveljček. Naslednji dan je kraljevič s pomočjo čeveljčka iskal svojo nevesto. Prva lepa sestra si je odrezala palec na nogi, da ji je bil čeveljček prav. Druga si je odrezala del pete. Vendar je ptiček na veji kraljeviča vedno opozoril, da to ni prava nevesta, saj ima kri v čeveljčku. Zadnja je poskusila še Pepelka in bil ji je kot ulit. Tako se je našla prava nevesta in vsi so bili presenečeni. Na poroki sta se hudobni sestri prilizovali Pepelki; vsaka jo je spremljala na eni strani. Goloba sta jima na poti v cerkev izkljuvala oči; tako sta zaradi hudobije in hinavščine ostali slepi vse svoje žive dni.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Pepelka (http://sl.wikipedia.org/wiki/Pepelka)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Srpanj 04, 2010, 09:52:35 poslijepodne

Crteki
na kajkavščine (slovenske)


Ali Baba in 40 razbojnikov, 14:59
http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov/4299016a278a35c76295 (http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov/4299016a278a35c76295)

Ali Baba in 40 razbojnikov 2, 14:58
http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-2/8793a0739b9757c40c24 (http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-2/8793a0739b9757c40c24)

Ali Baba in 40 razbojnikov 3, 14:57
http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-3/3edd9fc32bd3ea9efcc4 (http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-3/3edd9fc32bd3ea9efcc4)

Ali Baba in 40 razbojnikov 4, 15:11
http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-4/c296dcc26c70cbbaf8a4 (http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-4/c296dcc26c70cbbaf8a4)

Ali Baba in 40 razbojnikov 5, 11:00
http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-5/ca68a66bf387c7d3af20 (http://www.mojvideo.com/video-ali-baba-in-40-razbojnikov-5/ca68a66bf387c7d3af20)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: shaka zulu - Rujan 18, 2010, 11:51:05 poslijepodne
Festival Stare trte, najstarejše na svetu
Festival Stare trte je vrhunski turistični kulinarično-vinsko-kulturni festival v Mariboru,
največja jesenska turistična prireditev.
Gosti preko 500 sodelujočih.
Festival Stare trte ponuja priložnosti za srečanja strokovnjakov in ljubiteljev, za zabavo in učenje, za odrasle in otroke, za telo in dušo.

Program 10. Festivala Stare trte

 Petek, 17.9.
26. Splavarski krst, nabrežje Drave
Mednarodni praznik ekoloških kmetij, Glavni trg
 Sobota, 18.9.
1. Ekomaraton Maribor – kolesarski dan, Trg svobode
Dobrodelni pohod koraki za korakce, Trg svobode
 Nedelja, 19.9.
1. Ekomaraton Maribor – tekaški dan, Trg svobode
Praznik na Dravi, nabrežje Drave
 Ponedeljek, 20.9.
Večer vin Kraner - Plateis, Mulec in Ramšak, Hiša stare trte
 Torek, 21.9.
Prodajna razstava sadja in bučnega olja, Glavni trg
Vino in čokolada, Hiša Stare trte
 Sreda, 22.9.
Vina hiše Doppler, Hiša Stare trte
Urbanov večer, Mariborski grad
Prodajna razstava sadja in bučnega olja, Glavni trg
 Četrtek, 23.9.
Večer kleti Dveri Pax, Hiša Stare trte
Prodajna razstava sadja in bučnega olja, Glavni trg
 Petek, 24.9.
Predstavitev mest Evropska prestolnica kulture 2012, Glavni trg
Okusi Evrope, Glavni trg
Ekološka tržnica, Glavni trg
Vina Pullus, Hiša stare trte
 Sobota, 25.9.
Podeželje v mestu – najboljši pridelovalci delikatesnih izdelkov po izboru kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Glavni trg
Vina vinorodne dežele Podravje, Glavni trg
Mojstri kuhanja v kotličih, Glavni trg
Glasbeni program priznanih orkestrov in ansamblov, Glavni trg
Kmečki praznik v Svečini, Svečina 
 Nedelja, 26.9.
24. Svečana trgatev stare trte, Lent, pred Hišo Stare trte
29. kmečki praznik v Svečini, Svečina   

Ne zamudite:
Lov na grozde in čaše po mariborskih ulicah - tematski voden ogled mesta
Petek, 24.9., ob 12.00 uri
Trajanje: cca 60 min. Cena: 1,00 EUR.
Prijave: do 23.9.2010 na tic@maribor.si ali 02 234 66 11.

Lipiške kočije - brezplačne promocijske vožnje
Sobota, 25.9., med 11.00 in 16.00
Začetek voženj: Glavni trg

Srednjeveška tiskarna - tiskanje grafik Hiše Stare trte
Nedelja, 26.9., med 11.00 in 13.00 pred Hišo Stare trte
Grafike bosta podpisovala gospodar stare trte, župan Franc Kangler, in mestni viničar, mag. Tone Zafošnik.

Celoten program festivala si lahko ogledate tukaj.

Post festivalski dogodki
Sreda, 29.9. in sobota, 2.10.: Ambasador gostoljubja - Mariborske zgodbe od 15. do 18. stoletja
Četrtek, 30.9., do sobote, 2.10.: Festival čebelarstva in medenih dni v Mariboru, Stadion Arena pod Pohorjem
Sreda, 20.10.: VinDel – mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, Hotel Habakuk.

Festival Stare trte je vrhunec cikla prireditev od rezi do martinovanja, ki ga v Mariboru pripravimo v čast Stari trti, najstarejši trti na svetu, največji etnografski znamenitosti Maribora, simbolu bogate vinske kulture Maribora in Štajerske in iztočnici in cilju vseh vinskih cest, ki prepredajo gričevnati mestni vinorodni okoliš. Zdravica Stari trti.



Prizorišča: Glavni trg, Trg svobode, Hiša Stare trte, okoliške vinske ceste.

Lokacija: Grajski trg, Trg svobode, Glavni trg, Stara trta na Lentu Čas prireditve: 17. - 26. 9. 2010 (10. Festival Stare trte)
Naziv: Turistično informacijski center Maribor Naslov: Partizanska 6a, 2000 Maribor Telefon: +386 (0) 2 23 46 611 Fax: +386 (0) 2 23 46 613 Email: tic@maribor.si www: http://www.maribor-pohorje.si (http://www.maribor-pohorje.si) 
http://www.maribor-pohorje.si/festival-stare-trte--najstarejse-na-svetu.aspx (http://www.maribor-pohorje.si/festival-stare-trte--najstarejse-na-svetu.aspx)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Listopad 07, 2010, 11:46:45 poslijepodne

Let 3 - Kiklop

Petek, 01 Oktober 2010, 20:07 

Je čas za tragedijo in je čas za komedijo. Nova predstava gledališča Scena Gorica vam ponuja nekaj vmes. Edina ohranjena Evripidova satirična drama ‘KIKLOP’ v režiji Ivice Buljana in v priredbi Gorana Ferčeca je premierna uprizoritev besedila za katerega je, zaradi njegove izredne žanrske neopredeljenosti, vedno primanjkovalo pogumnih.

"Temelječa na devetem spevu Homerjevega epa ‘Odiseja’ se lahko satirična drama Kiklop danes ‘bere’ kot žanr, ki istočasno potencira moralno šibkost posameznika na ironičen način, odkriva dvoličnost časa in ga revilitazira in je hkrati satirična kritika dužbe, ki hkrati opravičuje njene slabosti," so zapisali v sporočilu za javnost.

In dodali, "a meji med komedijo in tragedijo, satiro in slapstickom, brez vzvišenih ali božanskih likov, brez razkrivanja višjih resnic a hkrati poln travestije, parodije in plesa, s pomočjo skupine Let 3 Kiklop postaja pravi spektakel, ki vas poziva na gledališki dogodek leta v katerem ste vedno želeli sodelovati oz. si ga ogledati. Pod vodstvom mladega igralca Marka Cindrića, izkušenega Frana Maškovića ter energičnega člana zasedbe Let 3 Zorana Prodanovića Prlje v dionizijskih bakanalijah sodelujejo še mladi in talentirani igralci, plesalci in študentje Akademije dramskih umjetnosti v Zagrabu."
 

Kiklop
Režiser: Ivica Buljan

Dramaturg in priredba teksta: Goran Ferčec

Kostumografinja: Ana Savić Gecan

Scenograf: Ivan Fijolić

Glasba: Let 3

Izvajalci:

Zoran Prodanović Prlja * Marko Cindrić * Frano Mašković * Marinko Leš * Damir Martinović Mrle * Matej Zec * Branko Kovačić * Dražen Baljak * Tomislav Kvartuč * Damjan Simić * Elvis Hodžić * Davor Ćiković * Ivan Magud * Ivan Ožegović * Boris Barukčić * Miroslav Mlinar

(Dallas, GN)

Zvir:
http://www.glasbene-novice.si/tujina/let-3-kiklop (http://www.glasbene-novice.si/tujina/let-3-kiklop)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 11, 2010, 10:32:37 poslijepodne

Lačni Franc : Čakaj me

Mojih pet minut je danes.
Brez kravate in vezalk.
In če mi še stopinje vzameš,
bom kot plesalec brez plesalk.

Mojih pet minut je danes.
Stražarji puškam pojejo.
Ko sonce jutru zarjo vname,
jim bodo pesmi vračale.

Mislim samo tiste misli,
ki jih seveda ne bi smel.
In ko se vrnem, bom še vedno isti,
ki na postaji prosi: čakaj me!

Danes se mi zdijo zvezde...
Na prste stopim in so tu.
Polne žepe jih prinesem!
Verjame sreča vitezu?

Potem bom samo tvoj heroj za večne čase.
Predpražnik, senca tvojega psa.
Potem bom obešalnik, kahla za otroke,
kava v postelji, ljubimec za oba.


Lačni Franc : Čakaj me, 03:00
Tvornica kulture, Zagreb, 29.06.2010, koncert u čast Darka Glavana

Lačni Franc : Čakaj me (http://www.youtube.com/watch?v=tXt-bXSIbMU#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Siječanj 06, 2011, 10:03:26 poslijepodne


Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku. Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija (grško: επιφάνεια [epifania] = razglasitev) oziroma tudi teofanija (grško:θεοφάνεια [theofania] = razglasitev boga).

Sveto pismo govori o treh kraljih precej na splošno: imenuje jih modri oziroma učenjaki in ne navaja niti njihovega števila, niti imen. Ustrezni odstavek iz evangelija pravi:

    Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.«  (Mt 2, 1-2)



Prepričanje, da so bili to kralji in da so bili trije, izvira iz legend, ki so nastale dosti pozneje (v nekaterih legendah lahko celo preberemo, da jih je bilo dvanajst). V 6. stoletju so se pojavila tudi ustrezna imena: Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). V ljudski umetnosti so po navadi upodobljeni tako, da je en od njih evropejec, en azijec in en črnec (ali vsaj temnopolt).

Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov lahko vse leto vidimo napis G+M+B (kar pomeni svete tri kralje), poleg njih pa letnico tekočega leta.

V nekaterih državah Evrope je dela prost dan (Avstrija, Italija, Španija, Finska, Grčija, Ciper, Romunija, Litva, Češka in Slovaška).

V pravoslavnih Cerkvah po navadi praznujejo na isti dan (ponekod dan pozneje) tudi praznik Jezusovega krsta. Po katoliškem koledarju se praznuje Jezusov krst na prvo nedeljo po svetih treh kraljih.

V Italiji so legendo o svetih treh kraljih dopolnili še z eno zanimivo osebo: to je dobra čarovnica Befana (ime izvira iz popačene oblike besede epifanija). Befana je po legendi pomagala kraljem najti pot do Jezusa. V današnjem času pa se Befana pojavlja kot obdarovalka otrok, ki v noči na 6. januar prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa kepo premoga.

Slika:
Sveti trije kralji na obisku pri Jezusu



http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_trije_kralji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_trije_kralji)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vidr(l)o:
trije kralji, 00:59

trije kralji (http://www.youtube.com/watch?v=mlapai8XfQc#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 06, 2011, 01:57:27 prijepodne



sobota 05.03.2011, 13:50

Veleslalom (m)

Janka z operacijske mize na vrh Vitranca


Kranjska Gora - Medtem ko se je za slovenske smučarje kranjskogorski delovni dan končal že v dopoldanskih urah, pa je veleslalomsko elito ugnal Švicar Carlo Janka.
Le dober teden po tem, ko je prestal operativni poseg zaradi aritmije srca, se Carlo Janka veseli devete zmage v karieri, prve po skoraj enem letu. A tokratna zmaga nikakor ni bila primerna za tiste švicarske, avstrijske in francoske navijače s šibkejšim srcem. Razlika med prvima je namreč znašala pičli dve stotinki sekunde, končni razplet pa je bil znan po odstopu Avstrijca Philippa Schörrghoferja, ki je po prvem teku vodil s precejšnjo prednostjo.

A zmagovalec preizkušnje v Hiterstoderju in tretji s svetovnega prvenstva je napad na novih sto točk končal že po nekaj sekundah, potem ko plačal davek drobne napake. Z notranjim delom smuči je namreč dregnil v snežno podlago, nakar ga je obrnilo in pristal je v snegu. Mogočen snežnih prah ob zdrsu je bila iztočnica za zmagoslavje sicer hladnokrvnega Švicarja, ki bo čez dva tedna prestol svetovnega prvaka moral predati nasledniku. ''Lepo se je vrniti z zmago, ki mi vliva samozavest pred zadnjim delom sezone. Pred tekmo nisem bil živčen. Povsem običajna tekma. Po zadnjih treningih sem vedel, da sem lahko konkurenčen. Zdaj se odlično počutim. Sem zdrav in še zmago imam,'' je po svoji četrti veleslalomski zmagi dejal Janka.

Za presenečenje dneva pa je poskrbel francoski najstnik Alexis Pinturault, ki je letos že postal mladinski svetovni prvak. Tokrat je nizu slovenskih mladinskih prvakov nazorno pokazal, kako se vrhunskost iz mlajših kategorij prenaša tudi v člansko konkurenco. V prvem teku je izkoristil kakovostno pripravljeno progo, ki tudi po nastopu trideseterice še ni bila tako načeta, da bi preprečevala preboje tekmovalcem z višjimi štartni. V drugem nastopu je napadal s šestnajstega mesta in našel najhitrejšo linijo, navdušil pa predvsem na strmini. Po najboljšem času drugega nastopa se je ukoreninil v prostoru za vodilne, kjer so ga po rami trepljali kar štirje rojaki, ki so se prav tako prebili med petnajsterico.

Pinturault se je v devetnajstem nastopu v svetovnem pokalu skorajda veselil zmage, na koncu pa v igri stotink priznal premoč Janki, tretji pa je bil ameriški specialist za Kranjsko Goro Ted Ligety, ki se je na ta način pred zadnjim veleslalomom še bolj približal novemu malemu globusu. ''Kranjska Gora mi prinaša srečo, zato se rad vračam. Poleg tega sem povečal naskok pred ostalimi, tako da se z veseljem odpravljam v Lenzerheide,'' pred zadnjo tekmo razmišlja Ligety.

Zadnjega nastopa pa ne bo dočakala slovenska vrsta. V podkorenski tekmi resda ni nihče videl odskočne deske za Lenzerheide, za presežek pa bi tokrat poskrbela že kakšna točka. A niso je dočakali. Slovenski smučarji tako prvič po letu 1976 ostajajo brez točk v disciplini, za katero strokovnjaki opozarjajo, da je bazična. Namesto finala je večtisočglava množica videla le novo poglavje v tragikomediji slovenskega veleslaloma.

Način, na katerega so se poslavljali domačini, je izkazoval vso nemoč reprezentance v tej disciplini. Začelo se je s štirimi zaporednimi odstopi. Najprej je s proge zapeljal Miha Kürner, sledil mu je Janez Jezbec, kmalu zatem še Aleš Gorza, ki si je ob udarcu v količek poškodoval palec leve roke, in a konec še Matic Skube. V cilju sta se naposled znašla le najmlajša dva, Patrick Jazbec in debitant na tekmah svetovnega pokala Žan Kranjec, od katerih pa tudi ni bilo možno pričakovati, da bosta preprečila novo domačo sramoto.

Končni vrstni red:

1. C. Janka (Švi) 2:27,05
2. A. Pinturault (Fra) 0,02
3. T. Ligety (ZDA) 0,12
4. C. Richard (Fra) 0,48
5. T. Fanara (Fra) 0,55
6. O. Matts (Šve) 0,90
7. M. Moelgg (Ita) 1,05
8. H. Reichelt (Avt) + 1,18
9. S. Missillier (Fra) 1,22
10. M. Blardone (Ita) 1,52
...
Svetovni pokal, skupno (30 od 39 tekem):

1. Ivica Kostelić (Hrv) 1307 točk
2. Didier Cuche (Švi) 725
3. Aksel Lund Svindal (Nor) 722
4. Silvan Zurbriggen (Švi) 703
5. Carlo Janka (Švi) 674
6. Romed Baumann (Avt) 617
7. Ted Ligety (ZDA) 588
8. Benjamin Raich (Avt) 547
9. Christof Innerhofer (Ita) 533
10. Michael Walchhofer (Avt) 498
...
45. Andrej Šporn (Slo) 145
56. Andrej Jerman (Slo) 113
76. Mitja Valenčič (Slo) 63
96. Matic Skube (Slo) 38
108. Gašper Markič (Slo) 22
127. Aleš Gorza (Slo) 13
128. Miha Kürner (Slo) 12
145. Andrej Križaj (Slo) 5


http://www.siol.net/sportal/zimski_sporti/alpsko_smucanje/2011/03/veleslalom_m.aspx (http://www.siol.net/sportal/zimski_sporti/alpsko_smucanje/2011/03/veleslalom_m.aspx)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 20, 2011, 12:56:14 prijepodne


Večer, sobota, 12. marec 2011 / SOBOTNA PRILOGA

Dnevnik
OD PETKA DO PETKA,
Igor Zidić, umetnostni zgodovinar, predsednik Hrvaške matice, politični analitik


Proti vsemu

Demonstrira se "proti vsemu". No, ko se gre proti vsemu, se začne izgubljati socialni smisel protesta, vse jasneje pa se afirmira Anarhija. Kaj nam bo prinesla?


Petek, 4. marca

Hrvaška drhti. Zapirajo se tovarne. Industrija crkava, odpovedi pljuskajo na vse strani, poskušajo se prodati celo vode, no, po reakcijah javnosti so se potegnili nazaj; Srbija toži in terja izročitev hrvaških borcev, ki so (nenačrtova-no) preživeli strahote Vukovarja. Nekateri so zdržali celo torture po srbskih logorjih, na nogah so domoljubna združenja vojakov, vladi zaradi mlačnosti in neaktivnosti grozijo, pred razburjenimi voj-nimi veterani, čina in imena razrešeni častniki, severnoafriški dominoprotesti navdihujejo naše fejsbukovce, ki kot egiptovski organizirajo zbiranja, gredo v protivladne proteste, pridružujejo pa se jim odpuščeni delavci in delavke, mladi ljudje z diplomami, toda brez dela in brez bodočnosti, upokojenci, ki se davijo v bedi, zakonski pari, kmetje, živinorejci in mnogi drugi, ki se zdaj dušijo v deviznih kreditih in jih ne morejo več odplačevati. Živi se slabše in bolj negotovo kot pred nekaj leti (ko smo se milimetrsko približeva-li EU in to morda ustvarja tudi kontraefekt: da nam bo v Evropi še slabše, kot je sedaj). Vse te okolišči-ne prispevajo k nastajanju, zdi se, neverjetne protestniške mešanice, v kateri sodelujejo hrvaški borci, razbijaške, anarhistične in subkulturne skupine, socialno nepreskrbljena mladina, predstav-niki delavstva in kmetje, mestni upokojenci, studenti, brezposelni, oglašajo pa se tudi, odkrito, radikalne skupine (bolj "levih" kot "desnih" predznakov, a to za naš sklep ni usodno) in gredo nad vlado, politični in gospodarski sistem, proti neodločnosti, nemorali, kraji občega in javnega dobrega, proti klientelizmu, korupciji, kapitalizmu, bankam, bolj ali manj neuspešnim eksperimentom v mnogih ministrskih resorjih, proti lažnim obljubam, proti nemoči, da se, ob kupu svetovalcev, popravi gospodarsko stanje, da se dvigne investicijski rejting države, da pritiska ne občutijo samo tisti, ki so ga najmanj sposobni prenesti, na kratko: demonstrira se "proti vsemu". No, ko se gre proti vsemu, se začne izgubljati socialni smisel protesta, vse jasneje pa se afirmira Anarhija. Kaj nam bo prinesla?

Sobota, 5. marca
Kakšen interes more imeti bralec Večera v teh hrvaških temah? Bojim se, da številnih ne bo zanimalo. Žal mi je; pišem dnevniš-ke beležke o tem, kar mene in nas na Hrvaškem muči; in sosedi smo, kajne? Ni rečeno, da kakšne sedanje izkušnje ne bi mogli tudi deliti, kakor smo jih delili 1945,1948, 1971. ali 1991. leta. Sociolog zlahka razume, da so se različne interesne skupine sposobne zediniti (za trenutek, seveda) okrog skupne točke. To je tačas socialno, eksistenč-no nezadovoljstvo. Samo to je, sledeč latinski "primum vivere deinde philosophari", faktor labilne enotnosti protestnikov, ki so tudi nocoj na zagrebških ulicah in, še bolj jezni, v drugih hrvaških mestih. Postaja, skozi parole in dejanja demonstrantov, jasno, da je puščica uperjena proti vladajočemu HDZ in vladi, abolirane pa niso niti opozicijske stranke SDP, HNS in druge pa njihovi izpostavljeni voditelji, bančniki, gospodarstveni-ki. Naravno: raziskovanje pekla pripelje do Luciferja. No, je on tukaj? V tem smislu ne zamuja samo guverner HNB Rdhatinski s svojim pumpanjem 6,3 milijarde kun v banke oziroma (posredno) v gospodarstvo, temveč na veliko zamujajo tudi demonstranti. Ali ne bi bilo prav, da bi ta val nezadovoljstva pred Jadranko Kosor zadel pobeglega in v tujini ujetega bivšega premierja? Paradržavne politike, paradržavne poslovne mreže, kar paralelne države, vseeno ni ustvarila ona; ne bo greh ugotoviti, da se je pod Kosorjevo pravzaprav začelo razpletanje grehov "strukture oblasti". No, dobro. Masa svojih zahtev ne adresira vedno popolnoma precizno. A od starta, od večkratnih nastopov upokojenega generala Sačića do zažiganja zastav (vključno z EU-jevsko) in sporočil Delavske borbe (neidentificirane leve skupine), se uresničuje misel Ortege y Gasseta iz njegovega znamenitega Upora množice:"... da se danes desničarji zavzemajo za revolucijo, levičarji zagovarjajo pa tiranijo". No, daleč je še od pravega, hudega nasilja. In vendar: sme odgovorna družba skomigniti z rameni pred takšnimi pojavi ali bi bilo bolj naravno, da si predstavlja, kako je to mladenič, iz katerega bi mogel zrasti nevaren nasilnik? Mediji so že opazili, da so politični cilji protestnikov neartikulirani; celo izkušenemu politologu so v mnogočem nejasni, kontradiktorni, inkoherentni. Kaj pomeni biti "proti kapitalizmu" in "proti EU", če ni ponujena alternativa? Državni socializem? Tretji svet? Mnogo lažje je biti "proti vsemu" kot pa najti ključ za kakršenkoli popravek. Zato bi nas nekatere od teh parol, če bi postale načela, ne pa samo mobilizacijsko sredstvo, mogle odpeljati naravnost v propad. Želi kdo, da se to zgodi? Velika večina zanesljivo ne. Toda v množiti se zlahka skrijejo posamezniki drugačnih namenov. Zadnje dni mi pada v oči (variantna) sintagma, ki se pojavlja tuđi na transparentih in kot grafit: "Direktna demokracija", "Direktna akcija" "Rdeča akcija". Ortega y Gasset opozarja, da se je ta termin začel uporabljati "okrog 1900. leta v francoskih sindikalistič-nih in rojalističnih krogih, ki so si izmislili besedo in vsebino 'action directe'". In naprej: "Mi začenjamo zdaj to jasno videti, ker direktna xakcija obrača gibanje in objavlja nasilje kot prima ratio, še bolj natančno: kot unica ratio. (...) To je magna charta barbarstva." Kdo bo točno ocenil, če ostane le pri peripatetičnih protestih, ali je zagrebška direktna demokracija imela zvezo s svojimi prastarši iz 1900? Če se bo iz protestnih pohodov razvil rušilni, odgovor že imamo.

Nedelja, 6. marca
V današnjih časopisih berem, da je bil mladi Ivan Pernar, za nekatere začetnik protestov v Zagrebu, na gostovanju v Osijeku skoraj prete-pen, ker je po nizu verbalnih provokacij pozval k zažigu hrvaške zastave. Drugi zagrebški dnevnik ga je včeraj razglasil za "radikalnega desničarja". Tretji zagrebški časopis nam je pozabil pojasniti, od kdaj radikalni (hrvaški) desničarji svoje navijače animirajo s kurjenjem (hrvaške) zastave. Morda niti ni smešno, je pa indikativno. V proteste so, od vsega začetka, vključeni tudi medijski manipulatorji.

Ponedeljek, 7. marca
Dekle M. L. (26), bez službe, kot toliko mladih želi protestirajoč pokazati svoj gnev. Pravico ima. Za pomoč se je obrnila na pravega eksperta. Kot poroča tisk, si je M. H. (31), profesor zgodovine, omislil slogan (zamislite si: omislil!) "Dovolj mi je HDZ-jevega sranja". Njegova je tudi ideja, nas obvešča novinar, da se na protest, ki je bil v soboto v Varaždinu, prinesejo metlice za čiščenje WC-ja. Pred tedni je prek Facebooka vabil na mirni sobotni shod v središču Čakovca. "Odzvalo se je samo sedem ljudi." Če, slučajno, pride osmi, ga prosim, naj spusti pokrov školjke. Hvala! Na številnih posnetkih protestov je vpadljivo veliko hrvaških zastav. Sporočilo je jasno: uporniška in nezadovoljna Hrvaška zahteva boljšo in pravičnej-šo Hrvaško. To je dobro, še bolje pa bi bilo, ko bi kje mogel prebrati tudi poziv h kredibilnosti, ki je tako boleče primanjkuje mnogim hrvaškim politikom (etabliranim in tudi amaterskim). Na neki fotografiji značilni rekviziti: 1. hrvaška zastava, 2.transparent: Hrvaška pomlad 2001, 3. prekrižani venec rumenih evropskih petero-krak in 4. transparent Ne potrebujemo liderjev, da bi odločali. Direktna akcija. Ugotavljam, da je Ortega y Gasset na žalost imel prav: Direktna akcija kani odločati.

Torek, 8. marca
Nekdanjemu dnevu žena se je do moje male mature reklo materinski dan. Potem so mame odrasle in postale žene. V Jugoslaviji se je ta dan ritualno obeleževalo, kakor da se je hotelo poudariti, da od 365 dni v letu en mora pripasti ženskam. Danes oklevamo kupiti cvet, da nas ne bi kdo krstil za jugonostalgike. Škoda, ni šlo za Jugo, ampak za žensko srce.

Sreda, 9. marca
Končno sprememba! Od pritiska politike, protestnikov, sporočil množice, medijskih iger, bobnov in indijanskih krikov (vključujoč tudi enega psevdošamana) se prebudim (s kolegi) v jutranji Ljubljani. Prelepo sončno spomladansko vreme lepša tradicionalni sestanek s kolegi v Slovenski matici. Tu so Milček Komelj, Drago Jančar, Kajetan Gantar, Primož, Vasko in Iztok Simoniti ter številni drugi naši prijatelji. Pogovarjamo se o sodelovanju v letih, ki prihajajo: gre za knjige (prevode), razstave, srečanja, gostovanja. Potem, v isti stari hiši gostiteljev v srcu Ljubljane, predstavitev slovenske izdaje edine knjige Siniše Glavaševića. Ozračje je ugodno, prisrčno, prijateljsko; sugestivno govorijo o piscu, ki ga ni vzgojila nobena pisateljska "šola", temveč življenjska (vojna) nesreča: Drago Jančar, Tonko Maroevič in Ante Stamać. Skozi pogovore se bomo družili do ranega večera.

Četrtek, 10. marca
Dan odmora zame in za bralce. Hvala Bogu. Protesti se sicer nadaljujejo.


Zvir:
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011031205628330 (http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011031205628330)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 20, 2011, 12:57:45 prijepodne
Delo, 10.03.2011.  /  Kultura

Zgodbe iz Vukovarja:
Afirmacija življenja in resnice

S tiskovno konferenco za novinarje se je včeraj na Slovenski matici končalo sicer kratko, toda očitno plodno srečanje matic iz sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške. Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev knjige Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja ki jo je v prevodu Vasje Bratina izdala Slovenska matica.
.

Piše: Milan Vogel


V zgodovino sodelovanja je posegel sedanji predsednik Slovenske matice Milček Komelj. Poudaril je, da so srečanja med temeljnima ustanovama za vsa področja nacionalne kulture več kot naravna, saj temeljijo na izročilu dolgoletnega vsestranskega kulturnega sodelovanja, ki je bilo nekoč v obrambi pred germanizacijo tudi narodnoobrambno oziroma politično obarvano, danes pa je smiselno predvsem zaradi razumevanja preteklosti ter kulturnega informiranja in pretakanja, pa tudi zaradi dobrega sosedskega sodelovanja. Navedel je več konkretnih dejanj iz časov slovanofilskega sodelovanja, ko je Slovenska matica osnovala celo Hrvatsko knjižnico, znanstveno-književni zbornik Hrvatsko kolo pa je svoje strani odprl za objave slovenskih avtorjev. Nekako simbolično je razmerje Avgusta Šenoe do Prešerna (njegov Nagelj s pesnikovega groba je prevedel Tonko Maroevič, celotnega Prešerna pa je v prevodu Luke Paljetka leta 1982 izdala Matica hrvaška). Za kulturno izmenjavo med Hrvaško in Slovenijo so veliko naredili še mnogi drugi, med njimi Gustav Krklec, Vlado Gotovac, Joža Mahnič in današnji predsednik hrvaške matice Igor Zidić.


Predvsem predavanja in izdajanje knjig

Tesnejši stiki so se ponovno začeli leta 2003 na Otočcu (Drago Jančar je opozoril na dejstvo, da je bila Matica hrvaška leta 1971 zaradi »nacionalističnega delovanja« tako rekoč obglavljena in skoraj razpuščena) in naslednja srečanja so pokazala tudi steze nadaljnjega sodelovanja –predvsem predavanja in izdajanje knjig. Tako je pri Slovenski matici leta 2008 v ciklu prikazov zgodovine sosednjih držav izšlo delo Iva Goldsteina o zgodovini Hrvatov in zdaj še knjiga Siniše Glavaševića o Vukovarju, na Hrvaškem pa delo Petra Štiha in Vaska Simonitija o zgodovini Slovencev, v načrtu pa je izid Duhovne zgodovine Slovencev akademika Janka Kosa. Izpostaviti velja še posvet o Istri, ki so se ga poleg Slovencev in Hrvatov udeležili tudi Italijani, rezultat pa je zbornik Kulturna identiteta Istre.

Tem za sodelovanje gotovo ne bo zmanjkalo (prevodi del novejše slovenske književnosti in drugih del, pa tudi spodbujanje učenja slovenskega jezika na Hrvaškem in hrvaškega v Sloveniji), zastavljeni program je po besedah predsednika Matice hrvatske Igorja Zidića dober, ker je realen.
Knjiga mladega reporterja hrvaškega nacionalnega radia v Vukovarju Siniše Glavaševića Zgodbe iz Vukovarja bo našla prostor na policah med deli z vojno ali taboriščno tematiko, kot sta Dnevnik Anne Frank ali Pahorjeva Nekropola.

Avtor je bil dan pred padcem Vukovarja v hrvaški domovinski vojni ujet v kleti, kjer je oddajal radio, in ustreljen med mnogimi žrtvami v Ovčari. V knjigi so zbrani kratki zapisi dveh povsem različnih zvrsti: za čas nastajanja povsem neverjetno lirične zgodbe o ljubezni, mestu, otroštvu, pesniku, družini … in realistična vojna poročila o dogajanju v mestu, ki ga ni več. Ne glede na dogajanje je pisana enostavno in nepatetično in ima vsekakor veliko pričevanjsko in dokumentarno vrednost.


Zvir:
http://www.delo.si/clanek/143539 (http://www.delo.si/clanek/143539)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 13, 2011, 10:00:04 poslijepodne

Međimurje
Broj izdanja: 2896 Datum izdanja: Utorak, 26. Listopad 2010 ..


Premali interes za učenje slovenskog jezika (2.)   

Jer ako od polovice roditelja 26 želi nastavu od 100% se može očekivati bar 50 đaka. A to je mnogo previše. Bez obzira što su desetljećima skoro pa sva djeca 8. razreda odlazila na srednješkolsko obrazovanje u Sloveniju. Što ste vi, učiteljsko vijeće, školski odbor učinili? Dva školska sata nastave slovenskog jezika ostavili ste utorkom kao nastavu za nepodobne (njih 9, kasnije 7) izvan školskog vremena. Dakle kad su sva djeca već bila razvožena kućama, a nepodobni su morali kući pješke po snijegu, blatu. Hvala vam lepa za takvu uslugu.


Autor članka: Radenko Krauthaker

U broju od 5. listopada, pod naslovom “Premali interes za učenje slovenskog jezika”, Stanko Rebernik u izjavi vašoj novinarki Ličanin tvrdi poluistine, nešto što se ne smije politizirati u državi koja se (ako) priprema za ulazak u EU. Jednom sam i osobno hvalio i podržavao Rebernika kao prvog ravnatelja domaćeg (autohtonog) Štrigovčana. Pogotovo pak, jer je uspio smjeniti “tvrdoglavog diktatora”. Olakšanje se osjećalo na više načina, jedno od tih su bili lokalni izbori 2009. na kojima sam i ja agitirao za pobjedu Rebernika na položaj općinskog načelnika.

U povijesti štrigovskog školstva bilo je boljih i lošijih ravnatelja škole, pedagoga ali i divljaka. A i takvih koji su bili sve u jednome za potrebe prljave politike, uglavnom okupatorske. Od 1945. (po oslobođenju) kontinuitet loših ravnatelja se nastavlja (nakon pokolja 1947.) ali s drugim politikim predznakom. Dozvoljavalo se tući djecu, maltretirati izgovorom. Tako na primjer za “štiri” umjesto četiri zaradila se sočna pljuska, nepodobni pa “krušku” po glavi. Djeca su pišala od straha (nešto je bilo objavljeno i u vašme listu!), padala u nesvijest. O ocjenama da ne govorim. Danas je situacija sofisticiranija. Mobing nad djecom od strane pojedinih učitelja, djece nad djecom gori je od starih batina. U novije doba Štrigovom su prodefilirale sve moguće kombinacije učitelja iz RH i Bosne. U većini djece prevladao je duh “domaćeg”, pa se u općoj upotrebi i dalje govori “štiri”, dedek i babica itd. Zašto taj kontroverzni pristup odgoju naše djece? Želite uništiti kajkavski jezik? Štrigovsku kulturu i identitet? Na to nemate pravo!! Jednako kao što nemate pravo na bezočnu pljačku, krađu državne privilegije onima koji to rade u ime ideologije (Vukšić o tome piše upravo na istoj strani vašeg lista od 5.10.).

Gospodine ravnatelju, anonimnu anketu sam ja zatražio od vas još zbog i nakon vaših konzultacija dogovorena je da se izvede u tišini bez politikanstva. Trebalo vam je 2 godine da se na pritisak ministarstva o njoj izjasnite ispred vijeća roditelja. Od ukupnog broja anketiranih (55% roditelja), njih 20% izjasnilo se za slovenski jezik kao vannastavni neobavezni predmet. Ostali roditelji nikada nisu bili anketirani jer nisu došli na roditeljske sastanke! (Da nisu željeli anketu, dakle je laž!) Pokrenuta je lavina pritisaka na mnoge anonimne roditelje. Na kraju tek 9 (devet) je objavilo imena svoje djece. U toj fazi sami ste se žalili na mnogobrojne pritiske. Od koga? Razotkrijte te ksenofobe, kojima se upalila crvena lampica. Jer ako od polovice roditelja 26 želi nastavu od 100% se može očekivati bar 50 đaka. A to je mnogo previše. Bez obzira što su desetljećima skoro pa sva djeca 8. razreda odlazila na srednješkolsko obrazovanje u Sloveniju. Što ste vi, učiteljsko vijeće, školski odbor učinili? Dva školska sata nastave slovenskog jezika ostavili ste utorkom kao nastavu za nepodobne (njih 9, kasnije 7) izvan školskog vremena. Dakle kad su sva djeca već bila razvožena kućama, a nepodobni su morali kući pješke po snijegu, blatu. Hvala vam lepa za takvu uslugu.

Danas moj sin pohađa osnovno šolo v Stročji Vasi, nakon što sam ga upoznao s programom i ljubaznim učiteljima u Raskrižju i Stročjoj Vasi. Izabrao je “evropsko šolo” v Stročji Vasi i do danas mu nije žao. Prije dva dana u 9. razredu (naime 7. je preskočio) po prvi je puta slovenskog jezika dobio 5 (peticu). Ljubazni učitelji i tamošnja ravnateljica toliko su ljubazni da oboje imamo osjećaj da hodamo po “crvenom tepihu”. Ti ljudi su vas zamolili ravnatelju za “prijateljski stik”, ali vi se niste odazvali. Štrigovska (čitaj čakovska) politika mora prestati držati “fige u džepu”. Svi dečki i puce iz Štrigove svakog dana, srdačno ga pozdravljaju kad mimo škole u Štrigovi odlazimo prek “meje”. Na graničnom prelazu Banfi, djelatnici su vrlo ljubazni, naročito na slovenskoj strani. Dakle Europa je tu. Prve lastavice probijaju led, sutrašnjem vremenu u kojem će djeca i roditelji konačno slobodno odlučivati gdje se žele školovati, govoriti slobodno svoj govor kao vjesnik prijateljstva. A ne mržnje. A sve za razliku od 1993./94. kad su ravnatelji u Štrigovi progonili roditelje čija su djeca tradicionalno pohađala spomenute škole s druge strane tzv. meje.

Radenko Krauthaker, Prekopa

http://www.medjimurje.hr/clanak/2896/2010-10-26/premali-interes-za-ucenje-slovenskog-jezika-2 (http://www.medjimurje.hr/clanak/2896/2010-10-26/premali-interes-za-ucenje-slovenskog-jezika-2)

Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 13, 2011, 10:03:26 poslijepodne


Foto - papež na Hrvaškem:
Mučeništvo Stepinca je vrhunec nasilja proti Cerkvi


Benedikt XVI. je obsodil ustaški režim in komunizem

5. junij 2011
Zagreb - MMC RTV SLO/STA


Papež Benedikt XVI. je med mašo ob prvem hrvaškem dnevu katoliških družin na zagrebškem hipodromu poudaril pomen krščanskih družin.

Papeža je ob vrhuncu njegovega dvodnevnega obiska pozdravilo približno 400.000 vernikov, med njimi tudi številni katoličani iz Slovenije. Največ slovenskih vernikov je prispelo iz škofij Novo mesto, Celje in Maribor. Maše naj bi se po napovedih udeležila tudi ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek.
Papež je med mašo vodil molitev v latinščini, v sklepni molitvi pa je pozdravil vernike v jezikih sosednjih držav Hrvaške. "Z veseljem pozdravljam slovenske vernike. Hvala za vašo navzočnost. Bog vas blagoslovi, " je dejal v slovenščini

Benedikt XVI. je bil kritičen do sekularizacije v Evropi in izpostavil, da je človeško življenje enako vredno od spočetja do smrti. "Žal moramo ugotoviti, da se posebej v Evropi razširja sekularizacija, ki Boga odriva na rob ter prinaša vse večji razdor v družine. Absolutizira se svoboda brez odgovornosti za resnico, prek potrošnje materialnega in površnih izkušenj pa se kot ideal izpostavlja dobro posameznikov brez upoštevanja kakovosti medosebnih odnosov in človeških vrednot, " je dejal. Vernikom je sporočil, naj bodo pogumni in naj "ne podležejo sekularizaciji, ki ponuja sožitje kot pripravo ali celo kot nadomestilo za zakon".


Družine so "male hišne cerkve"

Sveti oče je pred tem v pridigi poudaril, da je prisotnost krščanskih družin v družbi danes potrebna bolj kot kadar koli. Družine je povabil, naj se veselijo starševstva in naj se obvežejo, da bodo svoje otroke učili moliti in molili z njimi. Zbrani množici je dejal, da je krščanska družina temelj verske vzgoje in da Cerkev gradijo družine, ki so "male hišne cerkve".

Zagrebški nadškof Josip Bozanić je izpostavil, da Cerkev želi odgovoriti na izzive glede družinskih vrednot in vzvišenega življenjskega dostojanstva. Krški škof Valter Župan pa je v nagovoru na hipodromu zahteval spremembo hrvaških zakonov, ki omogočajo splav na Hrvaškem, ter nasprotoval istospolnim družinam.


"Papež, imamo te radi"

Papež se je na hipodrom pripeljal v svojem papamobilu ob 9.35. Po poročanju Jutarnjega lista so ga verniki, med njimi številne družine z otroki, pričakali s pesmijo, aplavzom in z mahanjem z zastavicami. Papež je nato blagoslovil zbrane, v nekem trenutku postal, dvignil v naročje dva otroka, in blagoslovil tudi njiju. Benediktu XVI. so zbrani verniki vzklikali, na transparentih pa so med drugim imeli napisano "Papež, imamo te radi".

Verniki so se na Hipodromu kljub občasnemu dežju začeli zbirati že ponoči, kjer se je ob 3.00 zjutraj začelo molitveno bedenje kot predprogram za mašo ob 10.00, ki se je sklenila po skoraj treh urah.


Obsodil ustaški režim in komunizem

Papež je imel popoldne večernico za duhovnike v zagrebški katedrali, med katero je molil na grobu blaženega Alojzija Stepinca, kar je sprožilo ogorčenje v ameriškem združenju preživelih holokavsta in njihovih potomcev. Tam so poudarili, da je bil Stepinac "strasten privrženec" ustaškega režima, ki je odgovoren za nekatere od najbolj okrutnih vojnih zločinov. Stepinca je za blaženega leta 1998 razglasil papež Janez Pavel II. Večernico si je na video zaslonu pred stolnico spremljali tudi številni verniki.

Po koncu molitve je papež dejal, da je Stepinac vzor krščanskega mučenika. "Mučeništvo kardinala Stepinca predstavlja vrhunec nasilja, ki je bilo usmerjeno proti Cerkvi v času groznega obdobja komunističnega pregona", je dejal Benedikt XVI. Papež je že pred prihodom na Hrvaško v letalu obsodil hrvaški ustaški režim kot del nacističnega bloka v drugi svetovni vojni, ter komunizem zaradi preprečevanja vere in ateizma. Obsodbe je izražal ob spominu na Stepinca, za katerega je poudaril, da je obdržal duh humanizma kljub temu, da je živel v dveh totalitarizmih, fašizmu in komunizmu.


Dež preprečil poslovilni nagovor

Papeža so, ko je v avtomobilski koloni zapuščal hrvaško prestolnico, spremljali številni meščani. Dvodnevni obisk na Hrvaškem, ki je potekal pod naslovom "Skupaj v Kristusu", je Benedikt XVI. sklenil zvečer, ko je z zagrebškga letališča poletel proti Rimu. Zaradi močnega dežja na Plesu ni bilo napovedanega poslovilnega nagovora Svetega Očeta in hrvaškega predsednika Iva Josipovića.

Hrvaški državni vrh se je od Benedikta XVI. kratko poslovil v vladnem hangarju na letališču, pred letalom pa je papeža na pot proti Vatikanu pozdravil tudi zagrebški nadškof, kardinal Bozanić.

V soboto se je Benedikt XVI. ločeno sešel z Josipovićem in hrvaško premierko Jadranko Kosor. Osrednji dogodek je bil njegovo nagovor pred približno 700 izbranimi predstavniki hrvaške družbe v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, sobotni del obiska pa je sklenil z udeležbo na molitvenem bedenju na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića.

K. S., T. V.

http://www.times.si/svet/foto-papez-na-hrvaskem-sekularizem-prinasa-razdor-v-druzine--6ca55e6c85-b4fb8184c1.html (http://www.times.si/svet/foto-papez-na-hrvaskem-sekularizem-prinasa-razdor-v-druzine--6ca55e6c85-b4fb8184c1.html)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Srpanj 02, 2011, 02:23:53 prijepodne


DVOJNO ZLATO NA HRVAŠKEM- DOWNHILL IVANEC 2011
Torek, 28.6.2011

Medtem ko je naša 4X-BMX zasedba vozila na dolenjskih koncih, se je spustaški Črn trn GT par v preteklem vikendu  udeležil dirke preko meje, v sosednji Hrvaški. DH Ivanec 2011 so priredili člani gorsko-kolesarskega kluba BBK Ivanšćica,  kot popestritev praznovanja dneva mesta Ivanec.

Miran Vauh in Zarja Černilogar sta priložnost izkoristila za prijetno druženje in vožnjo po novih terenih. S svojo hitrostjo in znanjem sta presenetila slovensko-hrvaško konkurenco in oba slavila z zlatom.

Organizatorji in spremljevalci so bili predvsem navdušeni nad Miranovo hitrostjo:

Objavljeno 27. lipnja 2011.

Vauh stazu od 2300 metara prešao za 3.31 minutu!
1. downhill utrka Ivanščica 2011.
Biciklistički spustaš europskoga glasa, Slovenac Miran Vauh, pobjednik je 1. downhill utrke što je održana na vratolomnoj stazi na Ivančici, dugoj 2300 metara. Tu relaciju koja vodi vrlo zahtjevnom stazom, punom teških „bentova“ (zavoja) i skokova sagrađenih od kamenja i prirodna srušenih stabala, on je prevalio za samo 3.31,11 minuta!VIR: http://www.ivanec.hr/ (http://www.ivanec.hr/)


Startno listo in REZULTATE v PDF obliki dobite na: http://www.wix.com/mtbtrack/dhivanec (http://www.wix.com/mtbtrack/dhivanec)

Več o dogodku si lahko preberete in ogledate tudi na:
http://www.e-ivanec.com/vijesti/ (http://www.e-ivanec.com/vijesti/)
http://www.evarazdin.hr/bbk-ivanscica-dh-spust-2011/ (http://www.evarazdin.hr/bbk-ivanscica-dh-spust-2011/)
http://www.dropbike.com/dh-ivanscica-2011-report/ (http://www.dropbike.com/dh-ivanscica-2011-report/)

Ne pozabite- Zarjo in Mirana lahko spremljate na
http://rockthroughthewood.blogspot.com/ (http://rockthroughthewood.blogspot.com/)!


Zvir:
http://www.crn-trn.si/ (http://www.crn-trn.si/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Srpanj 24, 2011, 01:02:10 prijepodne

Umrl Otto von Habsburg

Mo. B., Delo.si pon, 04.07.2011,

Na svojem domu na Bavarskem je v starosti 98 let umrl najstarejši sin zadnjega avstro-ogrskega cesarja.

Med razpadom Jugoslavije se je zavzemal za diplomatsko priznanje Slovenije in Hrvaške, bil pa je tudi trden zagovornik širitven Evropske unije na Vzhod. Pred nekaj leti je povedal, da je bil »najsvetlejša točka« njegovega življenja 19. avgust 1989, ko je ob simboličnem odprtju meje z Avstrijo okoli 600 ljudi iz Vzhodne Nemčije zbežalo v sosednjo državo. To je bil prvi večji množični prebeg iz komunističnega dela Nemčije po postavitvi Berlinskega zidu leta 1961.



Na svojem domu v bavarskem mestu Pöcking je v 99-letu starosti umrl najstarejši sin zadnjega avstro-ogrskega cesarja Otto von Habsburg. »Izgubili smo velikega Evropejca, ki je svoje otroke navduševal vse svoje življenje,« je povedal njegov sin Karl Habsburg.

Njegov oče se je rodil 20. novembra 1912 in se šolal še po starih avstrijskih in madžarskih učnih načrtih, ki so vključevali tudi madžarščino in hrvaščino. A zlata leta habsburške monarhije so bila v njegovem otroštvu že zdavnaj mimo. Po prvi svetovni vojni je novo ustanovljena Republika Avstrija hotela pretrgati vsako vez z razpadlo Avstro-ogrsko. Uvedla je t. i. habsburške zakone, na podlagi katerih je Avstrija leta 1919 nacionalizirala premoženje cesarjeve družine, odpravila plemiške naslove, članom monarhije pa prepovedala politično udejstvovanja v domovini. Cesarjeva družina je nato odšla v izgnanstvo v Švico in kasneje na portugalsko Madeiro. Zadnji avstrijski cesar in habsburški kralj Karel I. otoka nikoli ni zapustil, umrl je leta 1922 star komaj 35. Svoj položaj pa je prepustil takrat komaj devetletnemu sinu Ottu von Habsburgu.

Nesojeni cesar je leta 1935 doštudiral v Belgiji, v tem času pa tudi ostro nasprotoval Hitlerjevemu načrtu priključitve Avstrije. Pipadnike Hitlerjeve Nacionalsocialistične stranke je označil za »izdajalce ljudstva in domovine«. »Če ste prebrali Main Kampf, ne morete dvomiti v to, da nas bo ta človek popeljal v vojno,« je opozarjal še pred Anschlussom. Kljub njegovim prizadevanjem je 12. marca 1938 v Avstrijo vkorakalo okoli 65.000 pripadnikov nemških oboroženih sil. Hitler je ukaz za pridružitev Avstrije označil s kodo »Načrt Otto«.

Von Hasburg in njegova družina so tako še pred začetkom druge svetovne vojne morali zbežati, najprej v Pariz in nato v ZDA. Po vojni si je prizadeval znova vrniti v domovino, a je takratni kancler znova uvedel habsburške zakone in cesarjevi družini preprečil prihod domov. Na domačo zemljo je znova stopil šele leta 1966, po tem ko je pet let prej podpisal izjavo, da se odpoveduje vsem pravicam prestola, hkrati pa brezpogojno sprejema ustavo Republike Avstrije.

Svoje politične cilje je nato usmeril k združevanju Evrope. Bil je soustanovitelj Panevropske unije in njen predsednik med letoma 1973 in 2004. Leta 1979 je postal tudi bavarski poslanec v evropskem parlamentu. Več kot 20 let je tako služil kot član konservativne stranke Krščansko-socialne unije.

Med razpadom Jugoslavije se je zavzemal za diplomatsko priznanje Slovenije in Hrvaške, bil pa je tudi trden zagovornik širitven Evropske unije na Vzhod. Pred nekaj leti je povedal, da je bil »najsvetlejša točka« njegovega življenja 19. avgust 1989, ko je ob simboličnem odprtju meje z Avstrijo okoli 600 ljudi iz Vzhodne Nemčije zbežalo v sosednjo državo. To je bil prvi večji množični prebeg iz komunističnega dela Nemčije po postavitvi Berlinskega zidu leta 1961.

»Bil je velik človek, ki je o združeni Evropi premišljeval že v času, ko je nad starim kontinentom visela temna senca,« je o Ottu von Habsburgu povedal nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schuessel.

Plemič je pred avstrijski parlament prvič stopil marca 2008, njegove besede na spominskem srečanju pa še zdaleč niso ostale neopažene. Tako avstrijsko kot tujo javnost je namreč razburil z izjavo, da je bila Avstrija prva žrtev Hitlerjeve politike. Svoje stališče je trdno zagovarjal, kljub zgodovinskim dejstvom, da je firerja na dunajskem Trgu junakov pričakala 350.000 glava množica navdušenih Avstrijcev.

Državljan Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske se je iz javnosti umaknil lani, po smrti žene, princese Regine von Sachsen-Meiningen. Imela sta sedem otrok in 22 vnukov. Ko ga je pred časom novinar avstrijskega Tiroler Tageszeitung vprašal, če je kdaj hotel prevzeti cesarsko žezlo, mu je ta odgovoril: »Ne. Zakaj? To je grozna služba ... monarh mora biti vedno vljuden, tudi če si to želi ali ne.«

»Velikega avstrijskega patriota,« kot ga je opisal Schuessel, bodo pokopali 16. julija v družinski grobnici na Dunaju. Do takrat bodo spominske maše potekale v Münchnu, Budimpešti na Dunaju in drugje.


Zvir:
http://www.delo.si/druzba/panorama/umrl-otto-von-habsburg.html (http://www.delo.si/druzba/panorama/umrl-otto-von-habsburg.html)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *  

 OTO PESTNER - TVOJA PISMA(1972) , 03:25

OTO PESTNER - TVOJA PISMA(1972) (http://www.youtube.com/watch?v=a2c0jX87OyI#noexternalembed)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Listopad 31, 2011, 08:45:56 poslijepodne

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih
(v krščanstvu Vsi sveti)

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih (v krščanstvu Vsi sveti), je državni in krščanski praznik, ki se praznuje 1. novembra po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ob tem se spominjamo umrlih. Običaj narekuje, da na pokopališča (na grobove sorodnikov in prijateljev) odnesemo sveče in rože.

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. Dan mrtvih obhajamo v Sloveniji kot državni praznik; grobove okrasimo s cvetjem, z gorečimi svečami in se pokojnih spomnimo s svečanostmi.


Zvir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_spomina_na_mrtve (http://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_spomina_na_mrtve)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Sveče - Dan mrtvih 2007, 0:42

Sveče - Dan mrtvih 2007 (http://www.youtube.com/watch?v=g7FKiNOzuvE#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Prosinac 09, 2011, 04:41:33 prijepodne
Vino in žganje s Hitlerjem na nalepki
V Avstriji so nedavno začeli prodajati vino in žganje s podobo Adolfa Hitlerja in kljukastim križem na nalepki, zdaj pa bo sodišče odločilo, ali lahko ta alkoholna pijača ostane na prodajnih policah
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159743 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159743)

Previdno na bankomatih
Policisti so v tem tednu izsledili skupino državljanov Bolgarije, ki so na bančne avtomate na območju Slovenije nastavljali naprave za preslikovanje zapisa bančnih in kreditnih kartic t.i. skimming.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159767# (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159767#)!prettyPhoto

Uporabniki pametnih mobilnikov, pozor!
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) v zadnjem času opaža občutno povečanje števila pritožb in sporov, povezanih z izjemno visokimi računi zaradi uporabe prenosa podatkov preko pametnih telefonov. Uporabnike zato opozarjajo, naj bodo posebej pozorni na prenos podatkov. Priporočajo tudi sprotno spremljanje porabe.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159771 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159771)

Umrl je oče Gorenja 06.12.
Danes dopoldne je v celjski bolnišnici umrl oče Gorenja, Ivan Atelšek. Kot direktor in ustanovitelj Gorenja je Ivan Atelšek oblikoval poslovno politiko, s katero se je hitro večala proizvodnja, razvijal kooperacijo in v proizvodnjo uvajal velike serije. Danes dopoldne je v starosti 84 let umrl v celjski bolnišnici.

Gorenje je zapustil leta 1979, a vseeno še dolgo ostal predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Gorenja, septembra letos pa je postal tudi častni občan Mestne občine Velenje.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159718 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159718)

Praznična drevesca z rožnato nalepko
Nalepka rožnate barve na prazničnih drevescih z letnico 2011 Zavoda za gozdove Slovenije je zagotovilo, da so drevesca pridobljena na gozdu prijazen način.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159674 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159674)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 15, 2011, 10:52:04 poslijepodne

Sveta Lucija

Sveta Lucija, krščanska mučenka in svetnica, * 284, Sirakuze, današnja Sicilija, † 304, Sirakuze.

Sveta Lucija (tudi Lukia), je bila premožna mlada krščanska mučenka, ki jo kot svetnico častijo tako katoliški kot tudi pravoslavni kristjani. Njen god praznujemo 13. decembra, ko je po starem julijanskem koledarju najdaljša noč v letu. Poleg tega je zaradi imena, ki prihaja iz besede latinske »lux« (luč, svetloba), tudi zavetnica vseh slepih in slabovidnih.

Lucija je ena izmed zelo redkih svetnikov, ki jih praznujejo pripadniki luteranskih Cerkva, posebej še med skandinavskimi narodi, ki na dan svete Lucije praznujejo njen god s številnimi elementi germanskega poganstva.

Življenje
Njen življenjepis nam pravi, da je bila Lucija kristjanka v času Dioklecijanovega preganjanja. Zaradi obljube devištva Bogu, je zavrnila poroko s poganom in je svojo doto razdala ubogim, njen nesojeni mož jo je kot kristjanko ovadil guvernerju Sirakuz. Ker je čudežno niso mogli ne premakniti ne sežgati, so jo stražarji zabodli in tako ubili.

Najstarejši zapis o njej je iz 5. stoletja. Po srednjeveških zapisih naj bi ji pred smrtjo iztaknili oči. Do leta 1861 so bile njene relikvije v cerkvi, njej posvečeni v Benetkah; po rušenju, so bile prenešene v cerkev San Geremia (Svetega Jeremije).


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Lucija (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Lucija)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Elvis Presley - Santa Lucia, 01:16

Elvis Presley - Santa Lucia (http://www.youtube.com/watch?v=XsCBZxpoqIc#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 26, 2011, 11:50:37 poslijepodne

Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik. Štefan je bil prvi krščanski mučenec in eden sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 našega štetja je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Goduje na Štefanovo 26. decembra, na ta dan pa je v Sloveniji pogosto blagoslov konj.
V Svetem pismu je nekaj podatkov iz Štefanovega življenja prispeval sveti Luka v 6. in 7. poglavju Apostolskih del (Apd 6-7).

V Sloveniji je 37 cerkva posvečenih svetem Štefanu.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_%C5%A0tefan (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_%C5%A0tefan)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Prosinac 27, 2011, 09:05:59 poslijepodne
Pirotehnična sredstva povzročajo živalim pravi pekel
Približuje se čas božičnih in novoletnih praznikov. V tem prazničnem času mnogi ljudje v miru praznujejo rojstvo Jezusa iz Nazareta in se veselijo novega leta. Mnogi imajo živali in tudi te so deležne tega miru. Vendar pa to ne velja za vse živali. Mnoge so namreč žrtve petard, raket in drugih pirotehničih sredstev, katerih glavni učinek je pok. Čeprav so petarde že nekaj let prepovedane, jih mnogi lahko dobijo na črnem trgu.

Tako je praznični čas za mnoge živali, ne glede ali so to hišne, domače ali prosto živeče, pravi pekel, saj zaradi pokanja petard in drugih pirotehničnih sredstev neizmerno trpijo. Mnogi lastniki mačk in psov imajo izkušnje, da živali med pokanjem petard in raket doživljajo velik stres. Ne samo neznosni hrup, ki ga povzročajo ta sredstva in škoduje živalim, temveč tudi poškodbe živali so pogoste. Kdo od nas želi biti pod stresom zaradi neznosnega hrupa petard ali biti zaradi njih celo poškodovan? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim.

Dolžnost je, da zaščitimo živali, da zaščitimo njihovo dobro počutje, zdravje in življenje. Zato pozivamo ljudi, da naj ne uporabljajo teh sredstev, saj niso nevarna samo za živali, temveč tudi za ljudi.

Posebej pozivamo vse kristjane, glede na to, da se to dogaja v božičnem času, da ne uporabljajo pirotehničnih sredstev, saj, vsaj po našem, teh sredstev ne bi uporabljal niti Jezus iz Nazareta. Ta je bil namreč prijatelj živali ter si zato ni mogoče zamisliti, da bi npr. metal petarde, rakete… in s tem lahko škodoval živalim ali ljudem.

Vsem lastnikom domačih živali svetujemo, da se izogibajo krajev, ki so znani po tem, da se uporabljajo pirotehnična sredstva in naj živali v tem času zavarujejo s tem, da jih namestijo v notranje prostore. Kajti, če je žival zunaj na prostem, kaj hitro lahko bežeča in preplašena konča pod avtomobilskimi kolesi ali zbeži od doma. V stanovanju naj se poišče sobo, ki je zvočno najbolj izolirana, lahko se zagrnejo zavese ali spustijo žaluzije, prižge radio in žival zamoti z igro. Najpomembnejše je, da žival med pokanjem ni sama.

Pozivamo tudi inšpektorje in policijo, da v predprazničnem oz. prazničnem času, dosledno kontrolirajo izvajanje predpisov v zvezi z uporabo pirotehničnih sredstev in zaščito živali, predvsem pa, da zaščitijo živali pred neznosnim hrupom pirotehničnih sredstev ter možnimi poškodbami – to pa je med drugim nenazadnje tudi njihova dolžnost, ki izhaja iz 2. člena Zakona o zaščiti živali.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Stanko Valpatič, predsednik

P.S. Slika mačke, ki jo je ubila petarda. Vir: Seminarska naloga: Petarde, ne hvala!, učenke 5.b razreda Osnovne šole Zadobrova

http://www.dravograd.si/novice-in-obvestila/pirotehnicna-sredstva-povzrocajo-zivalim-pravi-pekel (http://www.dravograd.si/novice-in-obvestila/pirotehnicna-sredstva-povzrocajo-zivalim-pravi-pekel)

-

•25.11.2011
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
V januarju 2012 bodo socialno ogroženi občani svojo pravico do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z 21. točko 15. člena ZZVZZ urejali na centru za socialno delo v Medvodah. S 1. januarjem 2012 se namreč začne uporabljati nov zakon (ZUJP), po katerem bo za plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje treba zaprositi ob pridobivanju ali podaljšanju pravice do denarne socialne pomoči. Obrazec vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev najdete na na tem mestu.
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_obr_8_45.pdf (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_obr_8_45.pdf)

http://www.medvode.si/ (http://www.medvode.si/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Prosinac 27, 2011, 09:08:05 poslijepodne
Javni poziv za dobavo toplote v občini Kobarid
Sobota, 24 December 2011 12:35 Skrbnik
http://www.kobarid.si/index.php?option=com_content&view=article&id=410:javni-poziv-za-dobavo-toplote-v-obini-kobarid&catid=35:razpisi-in-obvestila (http://www.kobarid.si/index.php?option=com_content&view=article&id=410:javni-poziv-za-dobavo-toplote-v-obini-kobarid&catid=35:razpisi-in-obvestila)

-

Javni poziv za prodajo lesa
Sobota, 24 December 2011 12:37 Skrbnik . 2575_001.pdf
1709K   
 2575_005.pdf
879K   
http://www.kobarid.si/index.php?option=com_content&view=article&id=411:javni-poziv-za-prodajo-lesa&catid=38:obvestila (http://www.kobarid.si/index.php?option=com_content&view=article&id=411:javni-poziv-za-prodajo-lesa&catid=38:obvestila)

Se po PS-u.

-

Idrijski rudnik živega srebra je eden najstarejših rudnikov v Evropi saj so na tem območju nepretrgoma pridobivali živo srebro vse od leta 1490.
Čeprav rudišče še ni izčrpano, so zaradi ekonomskih razlogov v letu 1977 začasno prekinili proizvodnjo. Leta 1986 je bil sprejet sklep o dokončnem prenehanju proizvodnje rude in postopnem zapiranju rudnika. Trenutno se izvajajo zapiralno - konsolidacijska dela, ki bodo končana v letu 2008. Zaradi specifičnih geomehanskih pogojev bo del rudišča ostal odprt in ga bo treba vzdrževati še naprej. Odprt ostaja tudi del, ki je preurejen v turistični rudnik.
http://www.rzs-idrija.si/predstavitev.htm (http://www.rzs-idrija.si/predstavitev.htm)

-

Živo srebro odhaja s trga   vpisano 1.12.2010
Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih njegovih spojin in zmesi ter varnega skladiščenja te kovine, kar pomeni, da bo od 15.marca 2011 prepovedan izvoz kovinskega živega srebra in nekaterih njegovih spojin iz držav Evropske unije.

Živo srebro, edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, odhaja iz našega vsakdana. Potem ko se z likvidacijo Rudnika živega srebra Idrija, nekdaj drugega največjega živosrebrovega rudnika na svetu, zaključuje petstoletna zgodovina njegovega pridobivanja v Idriji, se živo srebro umika tudi iz vsakdanje rabe.
Vlada Republike Slovenije je namreč na zadnji seji izdala Uredbo o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra.
Namen Uredbe je zmanjšati vpliv kovinskega živega srebra na okolje in doseči varno skladiščenje živosrebrnih odpadkov. Uredba določa, da se s 15. marcem 2011 prepove izvoz kovinskega živega srebra, cinabarita, živosrebrovega oksida, kalomela in zmesi živega srebra s koncentracijo večjo od 95% iz Evropske unije. Skladno z določili Uredbe živo srebro, ki nastane v klor-alkalni industriji, pri čiščenju zemeljskega plina ali živo srebro, ki nastane kot posledica pridobivana kovin iz rud in cinabaritne rude, od tega datuma dalje postane odpadek.
Uredba poleg kazenskih določb tudi določa, da je pristojni organ za izvajanje uredbe Ministrstvo za okolje in prostor, naloge, nadzorni organ pa Inšpektorat za okolje in prostor.

Z Uredbo, ki jo je sprejela slovenska vlada, Slovenija izpolnjuje določila istoimenske uredbe, ki so jo poslanci evropskega parlamenta sprejeli že na plenarnem zasedanju 21. maja 2008. Na podlagi Uredbe bodo nastali standardi za končno varno skladiščenje živega srebra v prihodnje.
   Vir: Občina Idrija
http://www.rzs-idrija.si/novice.htm (http://www.rzs-idrija.si/novice.htm)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Veljača 22, 2012, 10:43:55 poslijepodne

Vatikan, 22. februarja 2012.


Poslanica papeža Benedikta XVI. za postni čas 2012

„Mislimo drug na drugega, tako da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.“ (Heb 10,24) S temi besedami iz Pisma Hebrejcem se začenja poslanica papeža Benedikta XVI. za letošnji postni čas.


Dragi bratje in sestre, postni čas nam ponovno daje možnost, da razmišljamo o srcu krščanskega življenja: ljubezni do bližnjega. To je res primeren čas, da s pomočjo Božje besede in zakramentov prenovimo pot naše osebne in občestvene vere. To pot zaznamujejo molitev in medsebojno podarjanje, tišina in post v pričakovanju, da bomo doživeli velikonočno veselje.

Letos bi rad povedal nekaj misli, ki se navezujejo na kratek svetopisemski izrek iz Pisma Hebrejcem: »Mislimo drug na drugega, tako da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom« (Heb 10,24). Stavek je vzet iz odlomka, v katerem nas avtor poziva, naj zaupamo v veličastnega duhovnika Jezusa Kristusa, ki je za nas dosegel odpuščanje in dostop k Bogu. Sad našega sprejemanja Kristusa, je življenje, ki se razcveti v smeri treh Božjih kreposti: gre za to, da se Gospodu bližamo »z resničnim srcem in v polni gotovosti vere« (v. 22), da se oklepamo »neomajne izpovedi upanja« (v. 23) in se stalno trudimo skupaj z brati izpolnjevati ljubezen in dobra dela (prim. v. 24). V odlomku je tudi poudarjeno, da se moramo, če želimo ohraniti evangeljsko življenje, udeleževati bogoslužnih srečanj in molitev skupnosti ter pri tem gledati na eshatološki cilj: popolno občestvo v Bogu (v. 25). Podrobneje se bom ustavil ob vrstici 24; v nekaj besedah nam podaja dragocen in vedno aktualen nauk o treh vidikih krščanskega življenja: pozornosti do drugega, vzajemnosti in osebni svetosti.

1. »Mislimo drug na drugega«: odgovornost do bratov in sester

Prvi element je poziv, da naj »mislimo«. Na tem mestu je uporabljen grški glagol katanoein, ki lahko pomeni dobro opazovati, biti pozoren, zavestno gledati, prepoznati okoliščine. V evangeliju ga najdemo tudi, ko Jezus spodbuja svoje učence, naj »pomislijo« na ptice neba, ki se ne trudijo in so kljub temu predmet skrbne in pozorne božje previdnosti (prim. Lk 12,24) in naj »opazijo« bruno v svojem očesu, preden se zazrejo v iver v bratovem očesu (prim. Lk 6,41). Ta glagol najdemo še na nekem drugem mestu v Pismu Hebrejcem, kot vabilo naj »pomislimo na Jezusa« (3,1), apostola in velikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo. Ta glagol, ki stoji na začetku našega vzklika, nas torej vabi, da svoj pogled najprej obrnemo k drugemu, predvsem k Jezusu, da smo pozorni drug na drugega in ne ostanemo neprizadeti ter ravnodušni ob usodi naših bratov in sester. Pogosto pa prevlada ravno obratna drža: ravnodušnost in nezanimanje, ki izvirata iz egoizma z videzom spoštovanja »zasebnosti«. Tudi danes se močno razlega Gospodov glas, ki vsakega od nas kliče, naj se zavzame za bližnjega. Tudi danes nas Bog spodbuja, naj bomo »varuhi« naših bratov in sester (prim. 1 Mz 4,9), naj gradimo odnose, ki bodo razpoznavni po medsebojni skrbi, po pozornosti za dobro drugega, za njegovo celostno dobro. Velika zapoved ljubezni do bližnjega zahteva in nas priganja, da se zavedamo svoje odgovornosti do tistih, ki so, kot jaz, ustvarjena bitja in Božji otroci: Dejstvo, da smo kot ljudje in pogosto tudi v veri bratje in sestre, nas mora spodbuditi, da v sočloveku prepoznamo pravi alter ego, ki ga Gospod neskončno ljubi. Če bomo gojili ta bratski pogled, bodo solidarnost, pravičnost, a tudi usmiljenje in sočutje povsem naravno privreli iz našega srca. Božji služabnik papež Pavel VI. je rekel, da svet danes trpi predvsem zaradi pomanjkanja bratstva: »Svet je bolan. Zlo pa tiči manj v tem, da so vrelci pomoči usahnili ali da vse pograbijo le nekateri. Zlo je v tem, da ni bratovskega duha med ljudmi in narodi« (Okrožnica O delu za razvoj narodov, (Populorum progressio), 26. marec 1967, št. 66).

Pozornost do drugega pomeni, da njemu ali njim želimo dobro v vseh pogledih: telesnem, moralnem in duhovnem. Zdi se, da je današnja kultura izgubila smisel za dobro in slabo. Obenem pa moramo poudariti, da dobro obstaja in zmaguje, saj je Bog »dober in dela dobro« (prim. Ps 119,68). Dobro je tisto, kar prebuja, podpira in spodbuja življenje, bratstvo in skupnost. Odgovornost do drugega torej pomeni, da želimo in se trudimo za dobro drugega, z željo, da bi se tudi on odprl za logiko dobrega; skrbeti za brate in sestre pomeni, da odpremo oči za njihove potrebe. Sveto pismo svari pred nevarnostjo, da bi naše srce postalo trdo zaradi nekakšne »duhovne omamljenosti«, ki bi nas napravila slepe za trpljenje drugih. Evangelist Luka navaja dve Jezusovi priliki, v katerih opisuje dva primera za to situacijo, ki lahko nastane v človekovem srcu. V priliki o usmiljenem Samarijanu gresta duhovnik in levit mimo človeka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki (prim. Lk 10,30–32), v priliki o bogatem zapravljivcu pa ta, od posesti prenasičen mož, ne opazi položaja ubogega Lazarja, ki pred njegovimi vrati umre od lakote (prim. Lk 16,19 sl.). V obeh primerih gre za nasprotje »pozornosti«, ljubečega, sočutnega pogleda. A kaj nam onemogoča ta človeški in ljubeči pogled na brate in sestre? Pogosto so to materialno bogastvo in prenasičenost. Pogosto pa je vzrok tudi v tem, da pred vsem drugim prednost dajemo osebnim interesom in skrbem. Nikoli se nam ne sme zgoditi, da bi bili nesposobni za »sočutje« s trpečimi; naše srce se ne sme nikoli tako zaplesti v naše zadeve in probleme, da bi postalo gluho za krik ubogih. Namesto tega lahko ravno ponižnost srca in osebna izkušnja trpljenja povzročita notranje prebujenje za sočutje in empatijo: »Pravični pozna pravice revnih, krivični pa ne razume spoznanja« (Prg 29,7). Tako lahko razumemo, zakaj blagor »žalostnim« (Mt 5,4), torej tistim, ki zmorejo zapustiti samega sebe, da občutijo bolečino drugega. Srečanje z drugim in to, da odpremo srce za njegove potrebe, lahko vodi v odrešenje in blaženost.

To, da »mislimo« na brate in sestre, vključuje tudi skrb za njihovo duhovno dobro. Ob tem pa želim opozoriti na nek vidik krščanskega življenja, za katerega menim, da je prešel v pozabo: bratski opomin z mislijo na večno zveličanje. Dandanes smo na splošno zelo občutljivi za vprašanja nege in dobrodelnosti za telesno in materialno dobrobit soljudi, duhovne odgovornosti do bratov in sester pa se skoraj nikoli ne omenja. Drugače je bilo v prvi Cerkvi in je še danes v skupnostih, ki so zares dozorele v veri. V njih se ne zavzemajo samo za telesno zdravje bratov in sester, temveč s pogledom na njihov zadnji cilj tudi za dobro njihove duše. V Svetem pismu lahko preberemo: »Opominjaj modrega, da te bo ljubil. Poúči modrega in bo še modrejši, pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje« (Prg 9,8 sl.). Kristus sam je ukazal, da je treba posvariti brata, ki greši (prim. Mt 18,15). Isti glagol elenchein, ki tu izraža bratsko opominjanje, označuje tudi preroško poslanstvo javnega svarila, ki ga kristjani izpolnjujejo pred rodom, ki se vdaja zlu (prim. Ef 5,11). V cerkvenem izročilu sodi »grešnike svariti« med duhovna dela usmiljenja. Pomembno je, da se spet spomnimo te razsežnosti krščanske ljubezni do bližnjega. Pred zlom ne smemo molčati. Tu mislim na držo tistih kristjanov, ki se zaradi človeškega spoštovanja ali pa enostavno iz udobnosti raje prilagodijo prevladujoči miselnosti, kot da bi brate in sestre posvarili pred načini mišljenja in delovanja, ki so v nasprotju z resnico in ne vodijo na pot dobrote. Vendar krščanski opomin nikoli ne izvira iz duha obsojanja ali medsebojnega obtoževanja; vedno izhaja iz ljubezni in usmiljenja in se rojeva v pristni skrbi za dobro bratov in sester. Apostol Pavel pravi: »Bratje, če zasačite koga pri kakšnem prestopku, ga vi, ki ste duhovni, opomnite v duhu krotkosti. Pri tem pazi nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo« (Gal 6,1). V našem svetu, ki ga prežema individualizem, moramo ponovno odkriti pomen bratskega opomina, da bomo skupaj hodili po poti svetosti. Celo »pravični pade sedemkrat« (Prg 24,16), pravi Sveto pismo, in vsi smo šibki in nepopolni (prim. 1 Jn 1,8). To je torej pomembno delo, da pomagamo drugim in pustimo, da drugi nam pomagajo do iskrenega spoznanja samega sebe, da lahko popravimo svoje življenje in pravičneje hodimo po Gospodovi poti. Vedno je potreben pogled, ki ljubi in popravlja, ki spozna in prizna, ki razločuje in odpušča (prim. Lk 22,61), kot je to pri vsakem od nas storil in še dela Bog.

2. »Drug na drugega«: darilo vzajemnosti

To »varovanje« drugih je v nasprotju z miselnostjo, ki na življenje ne gleda z eshatološkega vidika, saj ga omejuje zgolj na zemeljsko dimenzijo, in v imenu individualne svobode sprejema vsako poljubno moralno odločitev. Današnja družba lahko ogluši tako za telesno trpljenje kot tudi za duhovne in moralne potrebe življenja. To se med kristjani ne sme zgoditi! Apostol Pavel nas spodbuja, da si prizadevamo za to, »kar je v prid miru in medsebojnemu izgrajevanju« (prim. Rim 14,19), da bi bližnjemu pomagali »v njegovo dobro in njegovo izgraditev« (Rim 15,2), ne da bi iskali svojo korist, ampak to, »kar je koristno za mnoge, da bi se rešili« (1 Kor 10,33). Tega medsebojnega svarjenja in opominjanja v duhu ponižnosti in ljubezni do bližnjega ne sme primanjkovati v življenju krščanske skupnosti.
Gospodovi učenci, ki so s Kristusom povezani preko evharistije, živijo v skupnosti, v kateri so med sabo povezani kot udje enega samega telesa. To pomeni, da drugi spada k meni; njegovo življenje in njegovo zveličanje se dotikata mojega življenja in mojega zveličanja. Tu smo zadeli ob nek zelo globok vidik skupnosti: naše življenje je v vzajemnem odnosu z življenjem drugih, tako v dobrem kot v slabem; tako greh kot tudi dela ljubezni imajo neko družbeno razsežnost. V Cerkvi, Kristusovem mističnem telesu, se ta vzajemnost uresničuje: skupnost nenehno dela pokoro in prosi za odpuščanje grehov svojih članov; vedno znova pa se tudi veseli in radostno vzklika ob pričevanju o krepostih in ljubezni, ki se v njej razvijajo. Sveti Pavel opozarja, da naj bi vsi udje »enako skrbeli drug za drugega« (1 Kor 12,25), saj smo eno samo telo. Ljubezen do naših bratov in sester, ki se kaže tudi v dajanju miloščine – ta je poleg molitve in posta značilna dejavnost v postnem času – temelji na tej vzajemni pripadnosti. Tudi skozi konkretno skrb za najbolj uboge, lahko vsak kristjan izrazi svojo udeležbo pri enem telesu, ki je Cerkev. Če smo pozorni drug na drugega, to pomeni tudi, da prepoznamo dobro, ki ga Gospod dela v drugih, in se skupaj z njimi zahvaljujemo za čudeže milosti, ki jih Bog v svoji dobroti in vsemogočnosti nenehno izvršuje za svoje otroke. Če kristjan v sočloveku opazi delovanje Svetega Duha, ne more drugače, kot da se tega veseli in slavi nebeškega Očeta (prim. Mt 5,16).

3. »Spodbujajmo se med seboj k ljubezni in dobrim delom«: skupaj hodimo po poti svetosti

Ta stavek iz Pisma Hebrejcem (10,24) nas spodbuja, da razmišljamo o splošni poklicanosti k svetosti, o stalnem napredovanju v duhovnem življenju; opominja nas, da moramo težiti k večjim milostnim darovom in k vedno večji in rodovitnejši ljubezni (prim. 1 Kor 12,31–13,13). Medsebojna pozornost naj bi tudi povzročila, da se bomo med seboj spodbujali k vedno večji resnični ljubezni – »kakor svit zore, ki se vedno bolj sveti do polnega dne« (Prg 4,18) – v pričakovanju, da bomo v Bogu zaživeli dan, ko sonce ne bo zašlo. V nam darovanem življenjskem času imamo dragoceno priložnost, da napolnjeni z Božjo ljubeznijo odkrivamo in opravljamo dobra dela. Tako raste in se razvija sama Cerkev, da bi prišla do polne postave Kristusa (prim. Ef 4,13). V to dinamično perspektivo rasti se vključuje tudi naš poziv k medsebojnemu spodbujanju, da bi prišli do polnosti ljubezni in dobrih del.

Žal vedno naletimo na skušnjavo mlačnosti, skušnjavo, da bi zadušili Duha in ne bi »trgovali s talenti«, ki smo jih prejeli za naše dobro in dobro drugih (prim. Mt 25,25 ssl.). Vsi smo prejeli bogate duhovne ali materialne darove, ki nam koristijo za uresničevanje Božjega načrta, za dobro Cerkve in za osebno zveličanje (prim. Lk 12,21 b; 1 Tim 6,18). Duhovni učitelji nas spominjajo, da kdor v duhovnem življenju ne napreduje, nazaduje. Dragi bratje in sestre, sprejmimo vedno aktualno spodbudo, da naj si prizadevamo za »visoko mero krščanskega življenja« (Janez Pavel II., Apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja (Novo millennio ineunte), 6. januar 2001, št. 31). Če Cerkev v svoji modrosti prizna in razglasi blaženost in svetost nekaterih zglednih kristjanov, želi s tem tudi zbuditi željo, da bi posnemali njihove kreposti. Sveti Pavel nas poziva: »Tekmujte v medsebojnem spoštovanju!« (Rim 12,10).

V svetu, ki od kristjanov terja prenovljeno pričevanje ljubezni in zvestobe Gospodu, naj vsi začutijo, da se morajo nujno truditi za medsebojno tekmovanje v ljubezni, služenju in dobrih delih (prim. Heb 6,10). Ta klic dobiva poseben poudarek v svetem času priprave na veliko noč. Z najboljšimi željami, da bi bil ta postni čas svet in rodoviten, vas izročam priprošnji blažene device Marije in vam podeljujem apostolski blagoslov.


V Vatikanu, 3. novembra 2011
papež Benedikt XVI.


                                                                 Besedilo je prevedel Janko Pirc

http://radio.ognjisce.si/sl/127/aktualno/6935/ (http://radio.ognjisce.si/sl/127/aktualno/6935/)


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


Kajkavska meša
Četrti radijski misijon na Radiu Ognjišče, 03:12

Četrti radijski misijon na Radiu Ognjišče (http://www.youtube.com/watch?v=3wfKFC56-Gg#ws)

Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Travanj 21, 2012, 12:25:34 prijepodne

„JÜRJOVO JE“

V petek 20.4 bo potekal že 16. tradicionalni RockFest „JÜRJOVO JE“

Stara kinodvorana Sveti Jurij Ob Ščavnici
Petek, 20. april 2012
Vrata: 19:30, koncert: 20:30
Vstopnina: 5 €

Špilali bodo:

STRIKE A FIRE ( GR/ Maribor) - http://www.strikeafire.com/ (http://www.strikeafire.com/)
THE CANYON OBSERVER (Ljubljana) - http://thecanyonobserver.tumblr.com/ (http://thecanyonobserver.tumblr.com/)
KRESHESH NEPITASH ( Trbowle HC)- http://www.kn.trbovlje.com/ (http://www.kn.trbovlje.com/)
DEŽURNI KRIVCI ( Sv. Jurij ob Ščavnici) - http://www.dezurni-krivci.com/ (http://www.dezurni-krivci.com/)
DJEVARA ( UK, London)- http://www.djevara.co.uk/ (http://www.djevara.co.uk/)
THE BRETONES (Cerkno)


Lokacija dogodka : http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=videm+4+sveti+jurij&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page (http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=videm+4+sveti+jurij&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page)


Zvir:
http://www.lastfm.de/event/3234052+J%C3%BCrjovo+je (http://www.lastfm.de/event/3234052+J%C3%BCrjovo+je)!

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Dežurni krivci - Črf (Live) / Jürjovo je 2010, 04:02

Dežurni krivci - Črf (Live) / Jürjovo je 2010 (http://www.youtube.com/watch?v=gn-2QsBpz-k#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Svibanj 13, 2012, 10:23:55 poslijepodne

Slovenski kajkavci obiležavaju materinski dan na dan Blagovesti ili Naveščejna Gosponova - 25. ožujka, 9 mesec pre Božiča (Bogeka)*


Materinski dan

Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25.marec.


Zvir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Materinski_dan (http://sl.wikipedia.org/wiki/Materinski_dan)


* OAZA BAND-ANDJEO GOSPODNJI, 03:08

OAZA BAND-ANDJEO GOSPODNJI (http://www.youtube.com/watch?v=ywkW0pEvP1I#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:09:04 prijepodne
Spletna navodila za okolju prijazno vožnjo, šolo, dom in pisarno
(pdf datoteka, 2.894 KB)
http://moc.celje.si/uprava/documents/eko-gradivo.pdf (http://moc.celje.si/uprava/documents/eko-gradivo.pdf)

Javni razpis za dodelitev pomoči za urejanje kmetijskih zemljišč (male agromelioracije) v letu 2012

Občina Velike Lašče objavlja na podlagi proračuna za leto 2012, Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 5/07) in sprejetega letnega programa ukrepov na področju kmetijstva za leto 2012

Javni razpis za dodelitev pomoči za urejanje kmetijskih zemljišč
(male agromelioracije) v letu 2012

Predmet javnega razpisa je:
- urejanje kmetijskih zemljišč (male agromelioracije)
1.    Višina sredstev je 5.000,00 EUR.
2.    Upravičenci so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini Velike Lašče.
3.    Sofinancirajo se stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja, stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti: stroški strojnih storitev od 1. 1. 2012 dalje.
4.    Višina pomoči je 50 % stroškov strojnih storitev. Pomoč se dodeljuje do porabe sredstev. Minimalna vrednost pomoči  je 100 EUR na upravičenca, maksimalna vrednost pomoči pa 1000 EUR na upravičenca letno.
5.    Vlogi je potrebno poleg izpolnjenega obrazca priložiti fotokopije obrazcev iz zahtevka za kmetijske subvencije iz katerih je razvidna površina kmetijskih zemljišč, ki jih kmetija obdeluje in število živali, ki jih redijo na kmetiji.

Izpolnjeno vloge z zahtevano dokumentacijo zbiramo na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče do porabe sredstev oz. najkasneje do  30. 10. 2012.

Vse potrebne  informacije dobite na občini Velike Lašče (Jerica Tomšič Lušin, tel. 7810 369, jerica.tomsic-lusin@velike-lasce.si).

Občina Velike Lašče
http://www.velike-lasce.si (http://www.velike-lasce.si)

Brezžično omrežje MOL

MOL je s Telekomom Slovenije in podjetjem NIL podpisala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo in uvedbo največjega brezžičnega omrežja v regiji.

Mestna občina Ljubljana je 26. aprila 2012 z zasebnima partnerjema, Telekomom Slovenije in NIL-om, podpisala pogodbo o javno zasebnem partnerstvu za projekt izgradnje in uvedbe brezžičnega omrežja na območju MOL.
 
Gre za edinstven projekt na svetu, saj s celovitim pristopom ureja več področij pomembnih za delo lokalne skupnosti v tako velikem prostorskem in organizacijskem obsegu.
 
Ljubljančanke in Ljubljančani bodo dobili v uporabo novo brezžično širokopasovno omrežje za dostop do interneta. Dostop do svetovnega spleta bo za vse prebivalce in obiskovalce Ljubljane brezplačen eno uro na dan, spletni dostop do storitev MOL pa bo brezplačen ves čas.
 
Prve brezžične dostopne točke v centru mesta bodo začele delovati že letošnjo jesen. Do pomladi 2014 bo na območju MOL postavljenih okoli 1500 brezžičnih točk.V enotno poslovno omrežje bomo povezali tudi vseh 115 javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, in sicer njihovih 326 lokacij, kar pomeni, da bomo združili komunikacijsko mrežo stacionarnih in mobilnih telefonov, s čimer bomo zvišali učinkovitost in znižali stroške poslovanja. Skupni podatkovni center bo poenotil informacijsko infrastrukturo Mestne uprave, javnih zavodov in podjetij MOL ter zvišal varnost in dostopnost informacijskih storitev na najsodobnejši način.
 
S tem projektom se Ljubljana podaja na pot, da postane digitalno mesto, s čimer omogoča hitrejši razvoj gospodarstva in prispeva k še bolj prijaznemu življenju svojih občanov.
 
Več o projektu lahko preberete v pripetem sporočilu za javnost.
 
Sporočilo za javnost
novinarska-wi-fi.docx (97,92 KB)
http://www.ljubljana.si/file/1147354/novinarska-wi-fi.docx (http://www.ljubljana.si/file/1147354/novinarska-wi-fi.docx)

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/77485/detail.html (http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/77485/detail.html)

Odpadki po novem

Da bi meščanke in meščani na preprost način ločili čim več odpadkov tam, kjer ti nastanejo, Javno podjetje Snaga, d.o.o., uvaja spremenjen način zbiranja in odvoza odpadkov.
 
Vsaka hiša (ali blok ali poslovna stavba) v mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občinah bo zato brez dodatnega plačila dobila dodatne zabojnike za odpadke. V ponedeljek, 21. maja 2012, bo Snaga uporabnikom začela razdeljevati (dodatne) zabojnike za embalažo, kasneje (predvidoma novembra) pa bo Snaga v Ljubljani razdelila tudi zabojnike za papir.

Po novem bodo pri vsaki stavbi največ štirje različni tipi zabojnikov in to je: za biološke odpadke, za embalažo, za papir in za preostanek odpadkov.
 
Zabojnike za embalažo bodo dobili vsi uporabniki Snaginih storitev (vsaka hiša, blok, šola, vrtec, zdravstveni dom, knjižnica itd.) v MOL in devetih primestnih občinah (Brezovica, Vodice, Ig, Dol pri Ljubljani, Medvode, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Škofljica ter Velike Lašče). Tam, kjer zabojnik za embalažo že imajo, dobijo še dodatne.
 
Zabojnike za embalažo bo Snaga razdeljevala postopoma, in sicer bo 21. maja 2012 začela z razdeljevanjem v Šiški, Dravljah, na Šmarni gori in v Šentvidu. Ko bodo z (dodatnimi) zabojniki za embalažo »opremljeni« vsi uporabniki v Šiški in Vodicah, bodo nadaljevali za Bežigradom, v Mostah in tako naprej. Zabojnik boste dobili pred hišo oz. stavbo. Poleg zabojnika pa bo sporočilo s ključnimi informacijami (kdaj začne veljati spremenjen urnik ipd.).

Okvirni urnik razdeljevanja zabojnikov za embalažo po četrtnih skupnostih in v primestnih občinah:
 Četrtna skupnost (ČS) Dravlje, Šiška, Šmarna gora, Šentvid: 21.5.−14.6.
ČS Bežigrad, Črnuče, Posavje: 11.6.−11.7.
ČS Moste, Polje, Sostro, Jarše, Golovec: 2.7.−27.7.
ČS Vič, Rudnik, Trnovo, Rožnik: 23.7.−18.8.
Občine Vodice, Medvode, Dol pri Ljubljani, Škofljica, Velike Lašče, Ig, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul: 23.7.−10.9.
 
Uporabniki dobijo »svoje« zabojnike za embalažo iz več razlogov, najpomembnejši pa so trije:
 Mestna občina Ljubljana in javno podjetje Snaga uporabnike spodbujata k ločevanju odpadkov, saj bo do leta 2020 treba reciklirati kar 50 odstotkov zbranih odpadkov;
ločevanje odpadkov bo še bolj preprosto in priročno, saj bodo zabojniki za večino uporabnikov dobesedno pred njihovim pragom. Nekateri uporabniki so ločeno zbrane odpadke v zbiralnice vozili z avtomobili, poleg tega so bili zabojniki za embalažo včasih zelo hitro napolnjeni;
zmanjšali bomo količino odpadkov, ki konča na odlagališču.
 
Uporabnikom Snaga razdeljuje dve velikosti zabojnika za embalažo, in sicer 240- in 1100-litrskega. Za ti dve velikosti smo se odločili na podlagi spremljanja vedenja naših uporabnikov in glede na primere dobrih praks drugod po EU.
 
Glavna sprememba bo manj odvozov preostanka odpadkov. Spremembe odvoza odpadkov bodo korenite predvsem za individualne hiše, saj bo Snaga preostanek odpadkov v naseljih s pretežno individualnimi hišami v prehodnem obdobju (predvidoma do 1. marca 2013) odvažala enkrat na vsakih štirinajst dni, kasneje pa enkrat na vsake tri tedne. Enako pogosto bo Snaga odvažala tudi embalažo (in kasneje v Ljubljani papir). S področij blokovnih gradenj in izpred blokov pa bo Snaga vsako od teh frakcij odvažala enkrat na teden, tako da za blokovske soseske ta razlika v pogostnosti odvoza ne bo tako velika (iz dvakrat tedensko na enkrat tedensko).
 
Dnevi odvoza odpadkov se na posameznem območju z novim načinom zbiranja ne bodo spremenili. Če pri uporabniku preostanek odpadkov odpeljemo dvakrat na teden (npr. ob torkih in petkih), bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat tedensko. Ob prvem odvozu v tednu (torek) bomo odpeljali embalažo, ob drugem tedenskem odvozu (v petek) pa preostanek odpadkov. Tam, kjer zabojnike za preostanek odpadkov praznimo enkrat na teden, bomo zabojnike še naprej praznili ob istih dnevih, in sicer bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat na 14 dni (npr. ob sodih tednih embalažo, ob lihih pa papir).
 
Urnik praznjenja zabojnikov za biološke odpadke ostane nespremenjen.
 
Cena, ki jo uporabnik plačuje za Snagine storitve, ostane enaka. Na položnici bo še naprej zapisano število praznjenj zabojnika za preostanek odpadkov (mešani komunalni odpadki), čeprav bo število praznjenj po novem seštevek praznjenja zabojnika za preostanek in zabojnikov za embalažo.
 
Primer: zdaj na uporabnikovi položnici piše, da ima 1 zabojnik za preostanek odpadkov in 9 praznjenj, za kar plačuje x evrov. Po novem bo imel še zabojnik za embalažo in skupaj 9 praznjenj. Še naprej boste plačeval x evrov. S plačilom tega zneska uporabnik med drugim krije storitve zbiranja in prevoza vseh vaših odpadkov (preostanek, embalaža, biološki, kosovni ter delovanje zbirnih centrov in premične zbiralnice za zbiranje nevarnih odpadkov itd.) ter odlaganje preostanka na odlagališču.
 
Ključno dejstvo je, da mora Snaga zbrati in odpeljati vse komunalne odpadke, ki pa jih zaradi ločevanja seveda ni nič manj. Količina odpadkov ostaja enaka, z njihovim ločevanjem pa vsi skupaj izpolnjujemo obveze, ki nam jih nalaga zakonodaja, ohranjamo surovine in zmanjšujemo količino odloženih odpadkov.
 
Več o odpadkih in ločevanju le teh si lahko preberete na spletni strani Moji odpadki, več o tem kaj prinaša nov Odlok o zbiranju in prevozu odpadkov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 11. maja 2012, in primerjavo glob/kazni za fizične osebe po starem in novem Odloku pa v pripetih dokumentih.
 
Snaga, d.o.o.

Kaj prinaša nov Odlok o zbiranju in prevozu odpadkov?
kaj-prinaa-nov-odlok-o-zbiranju-in-prevozu-odpadkov.docx (33,59 KB)
http://www.ljubljana.si/file/1147628/kaj-prinaa-nov-odlok-o-zbiranju-in-prevozu-odpadkov.docx (http://www.ljubljana.si/file/1147628/kaj-prinaa-nov-odlok-o-zbiranju-in-prevozu-odpadkov.docx)

Primerjava glob/kazni za fizične osebe – po starem in novem Odloku o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov.
primerjava-stari-vs.-novi_odlok-o-zbiranju-in-prevozu-komunalnih-odpadkov.docx (23,77 KB)
http://www.ljubljana.si/file/1147629/primerjava-stari-vs.-novi_odlok-o-zbiranju-in-prevozu-komunalnih-odpadkov.docx (http://www.ljubljana.si/file/1147629/primerjava-stari-vs.-novi_odlok-o-zbiranju-in-prevozu-komunalnih-odpadkov.docx)

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/77553/detail.html (http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/77553/detail.html)

ODLOK O ZBIRANJU IN PREVOZU KOMUNALNIH ODPADKOV: PRIMERJAVA GLOB/KAZNI ZA FIZIČNE OSEBE
...Brskanje po posodah za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih odnašati odložene komunalne odpadke 800€
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Tujerodne vrste – prezrta grožnja
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:11:12 prijepodne
Tujerodne vrste – prezrta grožnja

Na Ljubljanskem gradu bo 22. mja 2012 – na Mednarodni dan biotske raznovrstnosti - odprtje razstave Tujerodne vrste – prezrta grožnja.

Odprtje razstave Tujerodne vrste – prezrta grožnja, ki jo pripravljata Mestna občina Ljubljana in Javni zavod Ljubljanski grad bo v torek, 22. maja 2012 ob 18. uri na Ljubljanskem gradu, Pod arkadami. V sklopu odprtja bo organiziran tudi voden ogled razstave in delavnice za otroke, starejše od 4 let.
 
Ljudje iz tujih krajev že stoletja prinašamo zanimive in uporabne rastline in živali, ki jih zaradi njihovega tujega izvora imenujemo tujerodne vrste. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, bistveno prispevajo h kakovosti življenja in tudi ne povzročajo škode. Nekatere pa so si utrle pot v naravno okolje, kjer povzročajo škodo domorodnim vrstam in spreminjajo njihove življenjske prostore.
 
Razstava Tujerodne vrste – prezrta grožnja, ki bo na ogled do 3. junija 2012, je sestavljena iz 11 plakatov, ki bralca seznanijo s problematiko tujerodnih vrst. Od kod so, kako se širijo, kaj povzročajo in kako lahko preprečimo njihovo škodljivo delovanje. Del razstave je namenjen tudi invazivkam v osrednji Sloveniji in posebej v Mestni občini Ljubljana, vanjo pa sta vključena tudi dva interaktivna elementa. Na prvem z naslovom Kje je moj dom? lahko obiskovalci preko zemljevida in pritiskanja na gumbe ugotavljajo izvorne države tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prisotne tudi v Sloveniji. Drugi element z naslovom Skok čez plot ima upodobljen vrt, na njem pa so štiri vratca, pod katerimi so kratki opisi petih tujerodnih vrst, za katere vemo, da pogosto pobegnejo z naših vrtov.
 
V okviru odprtja razstave Društvo študentov biologije pripravlja tudi delavnico, na kateri bodo otroci tujerodne vrste spoznavali preko družabne igre spomin. V živo pa bodo lahko spoznavali razlike med tujerodno invazivno živalsko vrsto – rdečevratko in domorodno živalsko vrsto – močvirsko sklednico. Na ogled bodo tudi nekatere tujerodne invazivne rastlinske vrste, kot so japonski dresnik (Fallopia sp), kanadska zlata rozga (Solidago canadenski), pajesen (Alianthus altissima), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in druge.
 
Oddelek za varstvo okolja MOL
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/77606/detail.html (http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/77606/detail.html)

Slovenska vojska odpira vrata vojašnic

V soboto, 19. maja 2012, bo Slovenska vojska odprla vrata vojašnic. Po vojašnicah bodo skozi statične in dinamične predstavitve prikazali delo in opremo vojakov.

V vojašnici Kranj bodo zanimiv program Slovenske vojske dopolnili tudi policisti, gasilci, gorski reševalci, skavti, taborniki in pripadniki civilne zaščite. Obiskovalci bodo lahko skozi vožnje, preizkuse in delavnice preizkusili različno opremo. Skupaj s Karitasom Kranj in CSD Kranj bodo organizirali dobrodelno kolesarjenje na spining kolesih. Pri akciji jim bodo pomagali Andrej Jerman, Brigita Langerholc, Rožle Prezelj in Rajko Novak, ki bodo kolesarili skupaj z obiskovalci.

Več o programih po posameznih vojašnicah pa si lahko preberete na www.slovenskavojska.si (http://www.slovenskavojska.si) .

http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1282 (http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1282)

Posebna stran Kr'locuj.me
 
Kr'locuj.me je prav posebna spletna stran, ki ponuja številne odgovore o pravilnem ločevanju odpadkov na območju Mestne občine Kranj ter občin Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor in Šenčur. Med prve novosti sigurno lahko štejemo koledar odvozov, kjer lahko v vsakem trenutku preverimo, katere vrste odpadkov nam bodo v tekočem tednu odpeljali. Odgovorili smo tudi na večno dilemo, kam s posameznim odpadkom in pripravili abecednik. Seveda nam ni uspelo zajeti vseh odpadkov in se bo sproti dograjeval. Tukaj nam lahko pomagate prav vsi. Ko kakšnega odpadka ni v abecedniku, preprosto pritisnete na gumb »pošlji obvestilo« in nov odpadek bomo dodali v abecednik. Seveda vas najbolj zanima, kaj sodi v posamezni zabojnik, tako , da boste zvedeli vse o ločevanju odpadkov v rubriki »redni odvoz«. Na celotnem območju zbiranja odpadkov imamo možnost odlaganja le teh tudi na »ekoloških otokih«, »zbirnih centrih« ter preko »kosovnega odvoza«. Zraven delovnega časa na zbirnih centrih ter kakšne odpadke lahko kam oddate, pa nismo pozabili tudi na »nevarne odpadke« in odpadke na »pokopališčih«. Če vas še nismo prepričali, da je na tem spletnem mestu res vse o odpadkih, berimo naprej.

Odpadki so povezani tudi s stroški, tako da lahko preverite vse vrste »cenikov« in tudi rubriko »nepravilno ločevanje odpadkov stane«. Skozi izkušnje s terena in seveda vaših odzivov smo pripravili tudi tri sklope informacij, za katere verjamemo, da odgovorijo na marsikatero vprašanje. Mednje sodijo »koristne informacije«, »pogoste napake« in »vprašanja in odgovori«. Torej, na marsikaj smo že odgovorili. Seveda smo pripravljeni na dodatne izzive in vprašanja. Pišete nam lahko na elektronski naslov: info@krlocuj.me ali pokličete na posebej rezervirano številko 04 28 11 311.

Smo še kaj pozabili? Se že veselimo vaših predlogov!
http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1280 (http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1280)

Cepljenje lisic proti steklini
 
Veterinarska uprava RS bo predvidoma 5. maja 2012 pričela z izvajanjem spomladanske akcije cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija 2012. Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni.

Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letališča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bosta vključeni tudi letališči v Celju in Slovenj Gradcu.

POMEMBNO:

• Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!
• Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
• Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antirabičnih ambulant so priložene!
• Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
• Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!
• Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!

Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane.

Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le imunizacija.

Več o sami akciji cepljenja lisic proti steklini in sami bolezni najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS www.vurs.gov.si (http://www.vurs.gov.si).

http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1277 (http://www.kranj.si/povezava.aspx?id=4&pid=1277)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Projekt Cobraman kot primer dobre prakse
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:14:07 prijepodne
Projekt Cobraman kot primer dobre prakse
 
V Kranju se je mudila delegacija iz Zaječarja v Srbiji, da bi se seznanila z vsebino projekta Cobraman, v okviru katerega se ureja informacijska točka na Železniški postaji Kranj. Projekt Cobraman je naravnan k iskanju uporabnih rešitev za oživitev in ponovno produktivno namembnost degradiranih urbanih območij.

Podžupanja Nada Mihajlović je gostom iz Srbije, Vladanu Jeremiću, direktorju Regionalne agencije za razvoj vzhodne Srbije (RARIS), Zoranu Milanoviću, strokovnemu sodelavcu za ekonomski razvoj (RARIS), in Suzani Vujić, načelnici Oddelka za lokalni ekonomski razvoj mesta Zaječar, predstavila spremembe v strukturi gospodarstva, ki jih je Kranj doživel zadnji dve desetletji. Nekdaj močno industrijsko mesto tudi v merilu nekdanje Jugoslavije danes v Sloveniji ne zaseda več visokega mesta po industrijskem obsegu. Večina tekstilne in obutvene industrije ne obstaja več, za velikimi tovarnami pa so ostala urbana degradirana območja. Občina si tudi s pomočjo evropskih sredstev prizadeva prepoznati in na strokovnih temeljih pripraviti za ta območja nove programe. Zato je pristopila k evropskemu programu Cobraman, da bi združevali znanje in zajemali iz izkušenj drugih evropskih mest.

Vladan Jeremić je pojasnil, da jih izkušnje Slovenije na tem področju zelo zanimajo, Kranj pa je bil zanje še toliko bolj zanimiv, ker ga z Zaječarjem druži podobna usoda postindustrijskega mesta. Prav tako želijo zbrati čim več informacij o možnostih gospodarskih vlaganj. Program tokratnega obiska je zajel pogovore v Ljubljani, Mariboru, pri Razvojni agenciji Sora v Škofji Loki, v Rimskih termah in Kranju.

Gostje so se v spremstvu podžupanje Nade Mihajlović in strokovnih sodelavcev za projekt Cobraman sprehodili skozi staro mestno jedro in si na kranjski železniški postaji ogledali urejanje informacijske točke.

Slika: Degradirana območja v Kranju
Slika: Gosti iz Srbije in predstavniki Mestne občine Kranj

Več o informacijski točki preberite v prilogah in na povezavi http://www.kranj.si/podrocje.aspx?id=859 (http://www.kranj.si/podrocje.aspx?id=859) ali pa si oglejte predstavitev.
 
http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1253 (http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1253)

Evropski projekt COBRAMAN – vzpostavitev Informacijske točke na degradiranem območju Železniške postaje Kranj
 
Projekt Cobraman se počasi bliža koncu, delo za občinsko upravo pa bo s tem šele začeto. S postavitvijo Informacijske točke na železniški postaji v Kranju bomo zaključili niz dejavnosti, ki so potekale v treh in pol letih trajanja projekta in začeli z aktivnostmi revitalizacije območja Železniške postaje Kranj.

Kaj predstavlja projekt Cobraman?

Cobraman je evropski projekt, katerega cilj in namen je vzpostaviti sistem pristopa k revitalizaciji degradiranih območij v mestih ter vzpostaviti metodologijo vodenja postopkov od začetnih raziskav vse do izvedbene faze. Degradirana urbana območja so že pozidana urbana območja, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov opuščena oziroma neizkoriščena z vidika predvidene rabe, poleg tega pa predstavljajo tudi problem z estetskega, socialnega, kulturnega in ekološkega vidika. Poleg opuščenih industrijskih območij k degradiranim urbanim območjem prištevamo tudi rudniška območja, območja železniške infrastrukture, območja opuščenih vojašnic, opuščena javna skladišča, deponije, izpraznjene propadajoče stanovanjske soseske ipd. Reševanje problematike degradiranih območij in njihova revitalizacija ima v zahodni Evropi vedno večji pomen in predstavlja pomemben delež urbanizacije ter v vedno večji meri nadomešča velikokrat neupravičene posege v naravna ter kmetijska okolja.

Kranj ima kot staro industrijsko mesto veliko degradiranih industrijskih območij, ki hkrati kazijo mestno podobo, po drugi strani pa predstavljajo velik urbanistični potencial, saj gre večinoma za območja, ki so sorazmerno blizu mestnega jedra in so opremljena s komunalno infrastrukturo. Ureditev takih območij je sicer povezana s številnimi težavami, ki jih na zazidljivih, nepozidanih zemljiščih ni, vendar ob ustreznih znanjih, volji in osveščenosti, ki privedejo do ustreznih rešitev, pomenijo velik plus tako za urbanizem kot okolje. Težave so obstoječi velikokrat propadajoči objekti, lastniška struktura in neupravičeno slab sloves industrijskih območij.

Naloge Mestne občine Kranj (v nadaljevanju MOK) v okviru projekta Cobraman

V okviru projekta COBRAMAN je bilo MOK naloženih več nalog na temo degradiranih območij v Kranju, katerih del smo že uspeli izvesti:
- Vzpostavitev evidence degradiranih območij v Kranju, kjer so predstavljene značilnosti območij, njihove prednosti, slabosti in trenutno stanje.
- Pilotno območje ŽP Kranj - v okviru projekta Cobraman so bile dejavnosti osredotočene na območje Železniške postaje Kranj, ki je bila izbrana za testno degradirano območje in kazi eno izmed vstopnih točk v mesto Kranj.
- V sodelovanju s Slovenskimi železnicami se ureja del območja Železniške postaje Kranj, kamor bo umeščena informacijska točka. Namen le-te je seznaniti občane o problematiki degradiranih območij, iskanje potencialnih investitorjev, projekti na degradiranih območjih, njihove značilnosti, predlogi možnih rešitev ter rezultati projekta Cobraman. To bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju problematike železniške postaje in ostalih degradiranih območij.
V splošnem je namen projekta spodbuditi investicije v degradirana območja na območju mesta Kranj. Na zahodu je to že ustaljena praksa pri urejanju prostora (urbanizmu), v Sloveniji pa takemu načinu urejanja prostora v preteklosti nismo izkazovali velike pozornosti. Zavedanje problema je v teh primerih tudi spoznanje novih možnosti, ki posledično lahko privedejo tudi do konkretnih rešitev.

Željeni cilj je dolgoročen in pomeni konstantno delo in ukvarjanje z degradiranimi območji. Cikel, ki ga skušajo doseči v tujini, je 4-6 let od namere, da se neko območje uredi, do sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta ali gradbenega dovoljenja.

Delo MO Kranj, ki smo ga opravili do sedaj:
- analiza degradiranih območij v mestu Kranj (lastništva, trenutna raba, površine …),
- izobraževanje kadrov za delo na področju degradiranih območij ,
- izbrano pilotno območje - Železnišk postaja Kranj,
- določbe v novem OPN kjer je natančneje določena vsebina območja ŽP Kranj in urejanje območja z OPPN,
- Informacijska točka Kranj:
o interni javni natečaj v okviru Fakultete za arhitekturo,
o izdelan PZI za postavitev točke,
- izdelana podstran COBRAMAN na spletni strani MOK (informacije o projektu, anketa …),
- začetek gradnje Informacijske točke 1. 3. 2012 - odprtje Informacijske točke je predvideno za 26. 4. 2012.

Dolgoročni cilji MOK:
- aktivno sodelovanje z lastniki in uporabniki zemljišč ter širšo zainteresirano javnostjo,
- strategija razvoja območja – delavnice s potencialnimi investitorji, lastniki zemljišč, najemniki, Slovenskimi železnicami,
- priprava podrobnega prostorskega načrta,
- določitev načinov financiranja projektov: možnost javno-zasebnega partnerstva.
Za vsako prepoznano degradirano območje je potrebno izdelati podrobno analizo in pripraviti strategijo revitalizacije ter delovati v prej opisani smeri.

Vrednost projekta:
- skupna vrednost: 196.653,28 €
- vrednost sofinancirana s strani EU: 167.155,29 €
- vednost sofinancirana s strani MOK: 29.497,99 €
 
http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1266 (http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1266)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; DIALEKTA – 3. Festival slovenske narečne književnosti
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:16:16 prijepodne
V središču
10.05.2012
Razpis za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav

Danes, v četrtek, 10. maja 2012, smo na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/Prilo (http://www.velenje.si/Prilo)žnosti/Javne objave) objavili Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v mestni občini Velenje v letu 2012.
 
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do 50 populacijskih enot (PE) v mestni občini Velenje v letu 2012.
 
Upravičenci do nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav so fizične osebe – lastniki obstoječih stanovanjskih objektov. V primeru izgradnje skupne male komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije lastnik zemljišča, na katerem bo zgrajena skupna mala komunalna čistilna naprava. Investitorji medsebojno razmerje uredijo s posebno pogodbo, ki jo priložijo k skupni vlogi.
 
Sredstva lahko dobijo samo fizične osebe in le za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstva v stanovanjskem objektu.
 
Besedilo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani Mestne občine Velenje ali v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje; klet, soba št. 10).
 
Vloge bomo sprejemali do vključno 31. avgusta 2012.
 
Prijazen pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje
 
http://www.velenje.si/615?newsId=6063 (http://www.velenje.si/615?newsId=6063)

Novice dneva
18.05.2012
Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem

Na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/Prilo (http://www.velenje.si/Prilo)žnosti/Javne objave) ter na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje)  smo objavili Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Obvestilo o objavi razpisa je bilo objavljeno tudi v tedniku Naš čas.

Vsi, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, lahko vloge dvignejo v avli Mestne občine Velenje, in sicer:
• v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure,
• v sredo od 8. do 17. ure in
• v petek od 8. do 13. ure.

Vloga je dostopna tudi na spletni strani Mestne občine Velenje (www.velenje.si/ (http://www.velenje.si/) Priložnosti/Javne objave).
 
Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi bomo sprejemali v glavni pisarni Mestne občine Velenje (klet, soba št. 10) do vključno 29. junija 2012, in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8. in 15. uro, ob sredah med 8. in 17. uro ter ob petkih med 8. in 13. uro.
 
Vse informacije lahko prosilci dobijo po telefonu (na številkah 8961 673 in 8961 674) ali osebno v Uradu za razvoj in investicije Mestne občine Velenje (4. nadstropje), in sicer:
• v ponedeljek med 12. in 15. uro,
• v sredo med 12. in 17. uro ter
• v petek med 10. in 13. uro.

http://www.velenje.si/983?newsId=6071 (http://www.velenje.si/983?newsId=6071)

Ogled centra gozdne pedagogike v Füssnu v Nemčiji
V torek 15. maja 2012 je v okviru projekta Povabilo v gozd in v organizaciji občine Kamnik, potekal ogled Centra gozdne pedagogike v Fussnu (Ziegelweis) v Nemčiji. Sofinancer projekta »Omrežje alpskih občin« nam je ob odobritvi projekta postavil tudi pogoj, da si ogledamo en primer centra gozdne pedagogike v tujini (v eni od držav alpskega loka). V Nemčiji ima gozdna pedagogika že dolgo tradicijo in je močno vpeta v sistem vzgoje in izobraževanja, zato smo izbrali center v Nemčiji.

Ekskurzije se je udeležilo 42 vzgojiteljic, učiteljic, gozdarjev in gozdnih pedagogov iz vseh sodelujočih občin (Kamnik, Bohinj, Bovec, Kranjska gora) in tudi iz vrtcev in šol, ki so vključene v inovacijski projekt na Zavodu RS za šolstvo (vrtec Vrhnika, Šmartno pri Litiji, Šentvid). Z nami je bil tudi Borut Debevec iz Zavoda za gozdove RS (ki dela na vzpostavitvi slovenske mreže gozdne pedagogike) in Anamarija Jere, direktorica Cipra Slovenija.

V Nemčiji nas je sprejel dr. Dirk Schmechel, direktor sektorja za gozdno pedagogiko iz pristojnega ministrstva in certificirana gozdna pedagoga dr. Berchtold in dr. Limmer. Center v Ziegelweisu je ena od najpomembnejših institucij na področju okoljske vzgoje in izobraževanja v Nemčiji. Imajo urejene in označene poti; »obrežno gozdno pot«, »pot gorski gozd«, »dolina čutov« in lesen paviljon. Zanimanje za center je zelo veliko, saj ga letno obišče okoli 80.000 obiskovalcev (šole, vrtci, turisti). Praktično smo preizkusili kako zgleda dan v njihovem centru in bili tudi poučeni o njihovih metodah, načinu dela in sistemskih rešitvah.

Pedagoški delavci bodo nekatere nove ideje lahko uporabili pri svojem delu. V Sloveniji se mreža gozdne pedagogike šele vzpostavlja, vendar naši učitelji in vzgojitelji že veliko delajo v naravi. Poleg samega ogleda centra je bila ekskurzija koristna tudi zaradi izmenjave informacij, izkušenj, vzpostavljanja kontaktov med vsemi, ki delajo na tem področju.

Besedilo in fotografije: Barbara Strajnar
http://www.kamnik.si/novice/Ogled-centra-gozdne-pedagogike-v-Fussnu-v-Nemciji-17-05-2012 (http://www.kamnik.si/novice/Ogled-centra-gozdne-pedagogike-v-Fussnu-v-Nemciji-17-05-2012)

DIALEKTA – 3. Festival slovenske narečne književnosti

Danes se je v Murski Soboti začela DIALEKTA 2012 –  tretji festival narečne književnosti, ki ga v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 prireja Založba Franc- Franc. Osrednji dogodki festivala  bodo potekali v Murski Soboti med 17. in 19. majem, uradna otvoritev pa se je zgodila danes ob 10. uri v salonu Murska Republika. Udeležence festivala je pozdravil tudi župan Anton Štihec, ki je čestital organizatorjem za neumorno delo na področju spodbujanja kulturne ustvarjalnosti v narečnem jeziku. Poudaril je, da smo zaradi številnih narečij v sicer majhnem slovenskem prostoru bogatejši. Vsem udeležencem je zaželel prijetno bivanje v Murski Soboti in izrazil željo, da se festivala z vsemi raznolikimi dogodki in prireditvami v čim večjem številu udeležijo tudi občanke in občani Mestne občine Murska Sobota.
http://www.murska-sobota.si/novice/dialekta-%E2%80%93-3-festival-slovenske-nare%C4%8Dne-knji%C5%BEevnosti (http://www.murska-sobota.si/novice/dialekta-%E2%80%93-3-festival-slovenske-nare%C4%8Dne-knji%C5%BEevnosti)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Projekt JEM LOKALNO - uvajanje eko, lokalne in zdrave
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:19:07 prijepodne
naročila male vrednosti
21.03.2012 POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV OBČINE V LETU 2012
10.05.2011 POVABILO K ODDAJI PONUDBE ZA OBNOVO STREHE DVORANE PRVE SLOVENSKE VLADE
20.12.2010 Podaljšanje roka za oddajo ponudb za dobavo pisarniškega materiala v letu 2011
več ...
http://www.ajdovscina.si/ (http://www.ajdovscina.si/)

27 Uradni list RS, št. 27/2012
z dne 13. 4. 2012
1133. Sklep o uskladitvi cene storitev »Pomoč družini na domu« za leto 2012, Stran 2350.

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A in 40/11 – ZSVarPre-A) Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 36/02, 107/02, 3/04, 84/04, 84/05, 121/05 in 87/06), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11 in 104/11) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 14. redni seji dne 26. 3. 2012 sprejel
 
S K L E P
o uskladitvi cene storitev »Pomoč družini na domu« za leto 2012
 

1. Cena storitve »Pomoč družini na domu« znaša 18,87 EUR na uro.

2. Subvencija cene storitve »Pomoč na domu« iz proračunskih sredstev Občine Brežice znaša 62,80 % cene storitve oziroma 12,53 EUR na uro.
 
3. Cena storitve »Pomoč družini na domu« za uporabnika znaša 6,34 EUR na uro.

4. Z dnem pričetka veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o uskladitvi cene za storitev »Pomoč na domu« za leto 2011.
 
5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
 
Št. 410-7/2012
 
Brežice, dne 12. marca 2012
 
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=108166&part=&highlight= (http://www.uradni-list.si/1/content?id=108166&part=&highlight=)

http://www.brezice.si/uradne_objave/2012051514175371/ (http://www.brezice.si/uradne_objave/2012051514175371/)

Najboljši cviček raste v brežiški občini

V petek, 11. maja 2012, je v Novem mestu na Glavnem trgu potekalo kronanje kralja cvička – letos je ta laskavi naziv, ki pomeni najvišje ocenjeni cviček, pripadel Francu Tomšetu iz občine Brežice (Turistična kmetija Pri Martinovih iz Globočic). Kronanja kralja cvička se je udeležil tudi župan Občine Brežice Ivan Molan, ki ima v občini letos kar dve veličanstvi – Vinsko kraljico Slovenije 2012 Martino Baškovič in kralja cvička Franca Tomšeta.

Franca Tomšeta so poleg družine spremljali tudi člani njegovega Društva vinogradnikov Cerklje ob Krki. Krono je novemu kralju cvička predal dosedanji kralj Anton Unetič. Da je najbolje ocenjeni cviček prišel iz turistične kmetije Pri Martinovih ni presenečenje, saj ta vinogradniška in ekološka kmetija že vrsto let gradi na kakovosti domačih pridelkov in izdelkov.
 
V sklopu prireditve 40. tedna cvička je potekalo tudi imenovanje ambasadorja cvička - to je postal Jože Frelih iz Šentruperta.
http://www.brezice.si/objave/sporocila_za_javnost/2012051408041644/ (http://www.brezice.si/objave/sporocila_za_javnost/2012051408041644/)

Projekt JEM LOKALNO - uvajanje eko, lokalne in zdrave hrane v osnovne šole in vrtce

Projekt JEM LOKALNO - ČLANEK (PDF)
http://www.gor-radgona.si/mma_bin.php?id=20120411143605 (http://www.gor-radgona.si/mma_bin.php?id=20120411143605)

Projekt JEM LOKALNO
 
Otroci so naše največje bogastvo, zato jim želimo omogočiti zdravo rast in kakovosten razvoj.
 
Lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano v javnih institucijah je ideja, ki že nekaj časa odmeva v našem prostoru, toda še nihče se izvedbe ni lotil resno in celovito. Zato sta PORA, razvojna agencija Gornja Radgona in Občina Gornja Radgona idejo razvila ter pripravila projekt »Jem lokalno«. Prijavitelj Občina Gornja Radgona je s tem pridobila finančna sredstva iz programa LEADER, LAS Prlekija za leto 2011.
 
Projekt »Jem lokalno« celovito rešuje problem zdravega prehranjevanja. »Jem lokalno« pomeni jem zdravo hrano, jem ekološko pridelano hrano, jem pravilno pripravljeno hrano. Osveščanje in vzgoja se začne že pri najmlajših.
 
Z organizacijo strokovnih usposabljanj ter s prenosom dobrih praks zagotavljamo podporo ekološkemu kmetovanju, dopolnilnim in drugim dejavnostim na kmetijah ter razvijamo mrežo lokalne oskrbe s hrano, ki bo kot modelni vzorec pripomogla k razvoju in promociji lokalne oskrbe z zdravo hrano na drugih območjih, kar je eden od strateških ciljev države.
 
Ciljna skupina so predšolski otroci, ki obiskujejo vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, učenci Osnovne šole Gornja Radgona in Osnovne šole dr. Antona Trstenjaka, njihovi starši, učitelji, kuharsko osebje in vodje prehrane. Projekt hkrati namenja posebno pozornost tudi eko in lokalnim pridelovalcem hrane, kot potencialnim dobaviteljem hrane, pri čemer se posredno spodbuja uvajanje okolju prijazne kmetijske prakse.
 
Cilji projekta usposobljeno vodstvo prehrane za zdravo pripravo jedilnikov v zavodih, dvig konkurenčnosti enot kmetijskih gospodarstev na specializiranih trgih (šole, vrtci), višja kvaliteta produktov, promocija ekološko in lokalno pridelane hrane na našem območju in širše.
 
Aktivnosti v našem projektu so številne, med drugim tudi izvedba skupnega zelenega javnega naročila na področju dobave živil za tri občinske javne institucije, delavnice za kuharsko osebje in vodje prehrane, delavnice za starše in kreativne interaktivne delavnice za otroke. Projekt bo trajal dve leti, zaključek bo v letu 2013.
 
Občanke in občane vljudno vabimo, da se udeležite ene izmed delavnic, ki bodo namenjene staršem, tudi babicam in dedkom, ter prispevate svoje znanje, saj s tem oplemenitite tudi naše znanje.
 
Informacije o projektu so vam na voljo v javnem zavodu PORA Gornja Radgona (info@pora-gr.si), na spletni strani zavoda (www.pora-gr.si/projekti.asp (http://www.pora-gr.si/projekti.asp)) in na spletni strani Občine Gornja Radgona (www.gor-radgona.si (http://www.gor-radgona.si)).
 
http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2012041114380845/ (http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2012041114380845/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; „KAJ NAREDITI, DA OVCO OHRANIMO IN VRNEMO NA PAŠNIKE“
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:21:17 prijepodne
Nov Tržni red za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Idrija
Sporočamo občanom in prodajalcem, da z dnem 15.5.2012 prične veljati novi Tržni red za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Idrija.
Tržni red je pripravil upravljavec t.j. Komunala d.o.o. Idrija na podlagi Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Idrija, ki ga je konec lanskega leta sprejel Občinski svet Občine Idrija.
Prodaja blaga se bo lahko izvajala samo na za to posebej označenih prodajnih mestih v Idriji in Spodnji Idriji in sicer s premičnih stojnic, ki jih postavi upravljavec, ter iz potujočih prodajal (vozil).
Prodajalci morajo pred prvo prodajo blaga na Občini Idrija pridobiti Odločbo oz. Soglasje za prodajo, nato pa s Komunalo d.o.o. Idrija skleniti pogodbo o rezervaciji oz. zakupu prodajnega mesta.
http://www.idrija.si/novice-obvestila-arhiv/2338-nov-trzni-red-za-prodajo-blaga-zunaj-prodajaln-na-obmocju-obcine-idrija.html (http://www.idrija.si/novice-obvestila-arhiv/2338-nov-trzni-red-za-prodajo-blaga-zunaj-prodajaln-na-obmocju-obcine-idrija.html)

Občina Krško med razvojno najbolj prodornimi slovenskimi občinami

Indeks Zlati kamen izmeril uspešen in uravnotežen razvoj
 V Kongresnem centru Brdo so včeraj na podelitvi nagrade Zlati kamen, razglasili razvojno najbolj prodorne slovenske občine za leto 2012. Mednje se je uvrstila tudi Občina Krško, kjer smo z veseljem sprejeli potrditev, da so razvojni prijemi in projekti naše občine prepoznani tudi s strani neodvisnih strokovnjakov. In zakaj »Zlati kamen«? Ker se vsak velik projekt odpre in podpre s temeljnim kamnom.
 V ožji izbor za nagrado Zlati kamen se je v prvo dvanajsterico med 210-imi ocenjevanimi slovenskimi občinami uvrstila tudi Občina Krško. Po besedah člana programskega sveta mag. Roberta Muleja je zasedla visoko sedmo mesto, medtem, ko je zmagala občina Idrija, ki se je iz nekdaj povsem rudarskega mesta razvila v sodobno industrijsko družbo.
 Strokovni svet Zlatega kamna, sestavljalo ga je deset strokovnjakov s treh slovenskih univerz, Statističnega urada RS in podjetij; je v obrazložitvi zapisal, da je Krško občina, ki je lahko zgled po jasni in prepričljivi usmeritvi. Njen razvoj je uravnotežen, občinska strategija pa zdravorazumska in trdna. Primerjava med občinami je bila opravljena s pomočjo posebej razvite analitike. Kazalniki primerjave so zajeli analizo občinskih proračunov, pregled stanja gospodarstva v občini, statistične podatke o demografskih gibanjih, turizmu, trgu dela, okolju, življenjskemu standardu in številnih drugih področij, ki osvetljujejo kakovost nekega lokalnega okolja.
 Občina Krško včerajšnjo uvrstitev z veseljem priključuje tudi nedavnemu uspehu, ko se je na natečaju Najbolj zelene občine leta 2011 uvrstila na tretje mesto. Še pred tem pa bila razglašena za najbolj učinkovito slovensko energetsko občino.  Veseli nas, da vsa ta uspešna ocenjevanja kažejo, da smo viden napredek uspeli zagotoviti na različnih področjih; tako na ekonomsko-gospodarskem kot na okoljskem, je ob včerajšnji uvrstitvi povedala direktorica občinske uprave Občine Krško Melita Čopar.
 Letošnja konferenca Zlati kamen, šesti dnevi občin in srečanje županov, je bila v znamenju predstavitve primerov dobrih praks, izmenjave izkušenj med lokalnimi skupnostmi s ciljem zagotoviti dvig kakovosti življenja. Iz Krškega so se je poleg direktorice udeležili tudi podžupanja v začasnem opravljanju funkcije županje Ana Somrak s svojimi sodelavci. Na konferenci pa je občina Krško zanimivosti svojega življenjskega okolja predstavila tudi s pomočjo Turistično informacijskega centra, ki je obiskovalce gostil na za to organizirani promocijski stojnici.
http://www.krsko.si/1514/obcina-krsko-med-razvojno-najbolj-prodornimi-slovenskimi-obcinami (http://www.krsko.si/1514/obcina-krsko-med-razvojno-najbolj-prodornimi-slovenskimi-obcinami)

„KAJ NAREDITI, DA OVCO OHRANIMO IN VRNEMO NA PAŠNIKE“

V okviru projekta APRO so pivški ovčjerejci vabljeni na dvodnevno delavnico
„KAJ NAREDITI, DA OVCO OHRANIMO IN VRNEMO NA PAŠNIKE“

Datum: 18. in 19 .maj 2012

Kraj : Gornja Bitnja, ekološka kmetija in sirarna TURN, Irena in Franjo Penko


Predviden PROGRAM:

Petek, 18.5.
9:00 Prihod in registracija udeležencev
9:30 Pozdravni nagovori: Jože Vončina, KGZS Zavod GO, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje predstavnik občine Ilirska Bistrica Gordan Šubara, AZRRI, vodja projekta APRO-kratka predstavitev  projekta

1. sklop Drobnica na paši-zdravstveni in tehnološki vidiki reje
10:00 1. referat Paraziti pri pašnih živalih, Andrej Škibin, dr.vet.med.,Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
10:30 2. referat Reprodukcijske posebnosti pri avtohtonih pasmah, prof. dr. Nina Čebulj – Kadunc, dr.vet.med.,Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
11:00 3. referat Pregled in ocena plemenskih ovnov, prof.dr. Marjan Kosec, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
11:30 4. referat Bolesti istarske ovce u Istri doc.dr.sc. Antun Kostelić, dr.vet.med., Agronomski fakultet Zagreb

12:00 Odmor za prigrizek in poskušino tipičnih lokalnih proizvodov

2. sklop Okrogla miza »Mleko in meso drobnice s pašnikov Istre in krasa v shemah kakovosti«
12:30 Uvodni referat Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov v Sloveniji,  Darja Zadnik, specialistka za razvoj podeželja, KGZS – Zavod GO
Razprava - predstavljene bodo izkušnje slovenskih in hrvaških proizvajalcev na tem področju in podani predlogi za uspešnejše delo, moderator Miran Sotlar, specialist za kmetijsko ekonomiko, KGZS – Zavod GO

14:30 Kosilo in ogled kmetije

15:30 Predstavitev učinkovitih načinov varovanja drobnice pred napadi volkovi in prvi rezultati projekta SloWolf, I. Kavčič, univ. dipl. mikr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

15:45 Pastirski psi- varuhi črede, M. Emeršič in K. Zahariaš, Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije

16:15 Zaključek delavnice


Sobota, 19.5.

10:00 Ovčereja nekoč in danes
Voden ogled kmetije, sirarne in črne kuhinje, Irena Penko
Prikaz striženja ovc, Andrej Škibin,
Predelava volne, Kmetijski krožek OŠ Dragotin Kette in OŠ Podgora Kuteževo, mentorica
Tamara Urbančič
Predstavitev filcanja in izdelkov iz filca, Ester Komar
Mojca Vojska in njen kraški ovčar
Degustacija proizvodov iz mleka in mesa drobnice

Predstavitev že izvedenih projektov in projektov v teku, povezanih z biotsko raznolikostjo- tiskani materiali in informacije.

Zaradi omejenega števila mest za strokovni posvet v petek, 18.05. vas prosimo za potrditev udeležbe na delavnici do srede, 16. 5. 2012 po elektronski pošti (darja.zadnik@go.kgzs.si) ali na tel. št. 05/7 200 430.
http://www.pivka.si/povezava.aspx?id=1113&pid=3410 (http://www.pivka.si/povezava.aspx?id=1113&pid=3410)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzeratum; Pozitiven odziv na ugašanje javne razsvetljave
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:24:33 prijepodne
Pozitiven odziv na ugašanje javne razsvetljave

Občinski svet Občine Radenci je sprejel sklep o ugašanju javne razsvetljave. Prišlo pa je pismo v katerem je zahvala svetnikom in ga objavljamo v celoti v priponki .
 Lahko samo upamo, da bo vedno več ljudi razmišljalo tako kot pisec tega pisma.

Temno nebo Slovenije: www.temnonebo.org (http://www.temnonebo.org)
Wikipedia o melatoninu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Melatonin (http://sl.wikipedia.org/wiki/Melatonin)
•Več v pripetem pismu | pdf | http://radenci.si/doc_pdf_2012/pismo_temnonebo.pdf (http://radenci.si/doc_pdf_2012/pismo_temnonebo.pdf)

http://www.radenci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=377&Itemid=1 (http://www.radenci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=377&Itemid=1)

Javni razpis o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Sevnica v letu 2012 - besedilo razpisa:
 •obrazec A - promocija izdelkov in storitev
 •obrazec B - odpiranje novih delovnih mest
 •obrazec C - naložbe
 
Javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav ter izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v Občini Sevnica za leto 2012:
 •prijavni obrazci
 •vzorec pogodbe
http://www.obcina-sevnica.si/informacije/obcinski-razpisi#mcn (http://www.obcina-sevnica.si/informacije/obcinski-razpisi#mcn)

Rjavi medved na območju občine Sevnica - odgovor ARSO
http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/obvestila/rjavi_medved%20na_obmocju%20obcine_Sevnica_odgovor_arso.pdf (http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/obvestila/rjavi_medved%20na_obmocju%20obcine_Sevnica_odgovor_arso.pdf)

Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj
Datum: 26.04.2012
Vir: Občina Šempeter Vrtojba
Rubrika: Razpis

Občina Šempeter-Vrtojba objavlja Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj.

 Javni razpis
http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=2012042515241721 (http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=2012042515241721)
 Razpisna dokumentacija
http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=2012042515244010 (http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=2012042515244010)

http://www.sempeter-vrtojba.si/?vie=gds&id=2012042512195413 (http://www.sempeter-vrtojba.si/?vie=gds&id=2012042512195413)

Podpis Pogodbe o dotaciji sofinanciranja med vodilnim partnerjem in Organom upravljanja za projekt Futurelights – Javna razsvetljava prihodnosti

Datum: 17.04.2012
Vir: Občina Šempeter Vrtojba
Rubrika: Projekt

Trst, 17. april 2012 – Danes sta v Trstu župan Občine Šempeter-Vrtojba, mag. Milan Turk, in odgovorna oseba Organa upravljanja, Laura Comelli, podpisala Pogodbo o dotaciji sofinanciranja med vodilnim partnerjem in Organom upravljanja za projekt FUTURELIGHTS v skupni vrednosti 1.157.000,00 eur.
Organ upravljanja deluje v okviru Glavne direkcije za mednarodne in evropske odnose Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (Regione Friuli Venezia Giulia – DCRICAL, Servizio Rapporti Comunitari ed Integrazione europea).

Spomnimo: Projekt FUTURELIGHTS – Javna razsvetljava prihodnosti je v izvajanju in traja 36 mesecev. Partnerji (Občina Šempeter-Vrtojba (vodilni partner), Občina Tolmin, Temno nebo Slovenije, APE - Agenzia Provinciale per l’ Energia di Udine, Goriška provinca, Občina Doberdob in Občina Portomaggiore) bodo s tem projektom vzpostavili pogoje za trajnostno javno razsvetljavo na čezmejnem območju, s pilotnimi primeri pa bodo neposredno zmanjšali svetlobno onesnaževanje ter tako prispevali k ohranjanju ekosistema.

V okviru projekta FUTURELIGHTS – Javna razsvetljava prihodnosti bosta izdelana kataster javne razsvetljave v skladu s skupno metodologijo ter postavljenimi kazalniki učinkovitosti javne razsvetljave ter analiza stanja javne razsvetljave in svetlobne onesnaženosti območja. Oba produkta bosta uporabna tudi po zaključku projekta, saj bosta namenjena lastnikom in upravljavcem javne razsvetljave.

Izdelana analiza stanja tehnologije in inovativnih pristopov na področju javne razsvetljave v globalnem merilu bo vsem zainteresiranim ponujala nabor dobrih praks ter inovativnih pristopov iz področja javne razsvetljave ter tako omogočala načrtovanje in postavitev javne razsvetljave v skladu z najsodobnejšo tehnologijo. Skupna strategija reševanja problematike z najprimernejšimi modeli in z izdelanim akcijskim načrtom preureditve javne razsvetljave v skladu z zakonodajo bo vzpostavila trajne pogoje in smernice za skupno trajnostno planiranje javne razsvetljave na čezmejnem območju ter prispevala k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja in zmanjšanju porabe energije.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. / Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
http://www.sempeter-vrtojba.si/?vie=gds&id=2012041720233926 (http://www.sempeter-vrtojba.si/?vie=gds&id=2012041720233926)

15.05.2012
Včeraj svečano odprli sončne elektrarne na strešnih površinah podjetja Knauf Insulation
V Škofji Loki, na strešnih površinah podjetja Knauf Insulation, so včeraj svečano odprli sončne elektrarne v skupni moči 886 kilovatov, na površini več kot 10000 kvadratnih metrih. Trak so prerezali direktor podjetja Knauf Insulation dr. Saša Bavec, župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe ter direktor prodaje skupine BISOL Group, Marko Burnik. Slednji je o novi pridobitvi in njenih prednostih povedal : (posnetek: Marko Burnik)
 
Podjetje Knauf Insulation želi s svojimi izdelki prispevati k bolj učinkoviti rabi energije in s tem k manjši obremenitvi okolja. Da bi bili v tem še bolj učinkoviti so se tako povezali s podobno mislečimi podjetji, eno izmed glavnih vodil podjetja pa ostaja trajnostni razvoj. Dr. Saša Bavec, direktor podjetja Knauf Insulation (posnetek: Saša Bavec)
 
Podjetje se je aktivno vključilo tudi v projekt Loško je ekološko, v letošnjem letu so skupaj z občino Škofja Loka pričeli tudi s postopno obnovo ovoja stavb nekaterih škofjeloških osnovnih šol. Poleg tega, kot pravi župan mag. Miha Ješe, sončne elektrarne spadajo v lokalni energetskega koncept Občine Škofja Loka. (posnetek: župan mag. Miha Ješe)
http://www.skofjaloka.si/default.aspx?Tip=3651223&KeyID=14639&Naslov=3651223 (http://www.skofjaloka.si/default.aspx?Tip=3651223&KeyID=14639&Naslov=3651223)
Naslov: Odg:KAJ KAJzeratum; Brezplačna delavnica: PRIPRAVA PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV
Autor: kuntakinte - Svibanj 21, 2012, 12:28:24 prijepodne
Vabilo k sodelovanju - podeželska tržnica ob praznovanju občinskega praznika

V soboto, 2.6.2012 se bo na stopnicah med Delavskim domom in Mladinskim centrom Trbovlje odvijala tržnica "Podeželje" (v okviru prvojunijskega praznovanja).
 
Pričetek dogodka bo ob 8. uri in bo trajal do 12. ure. Vse interesirane, ki bi želeli predstaviti svoje domače izdelke, naprošamo, da nam svojo udeležbo javite na tic.trbovlje@mct.si ali na tel.št.: 03/56 12 885, najkasneje do srede, 30. maja.
http://www.trbovlje.si/vabilo-k-sodelovanju-podezelska-trznica-ob-praznovanju-obcinskega-praznika/473 (http://www.trbovlje.si/vabilo-k-sodelovanju-podezelska-trznica-ob-praznovanju-obcinskega-praznika/473)

Boj za odpadke se nadaljuje
Če bo minister Bogovič predlagal gradnjo regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Novi Gorici in ne v Logatcu naj bi se občine z Notranjske obrnile proti Ljubljani.
A kot pravi vrhniški župan Stojan Jakin zadeva ni preprosta: ˝V primeru da bi bil Cero Nik narejen, bi bile občine Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer soustanovitelj tega podjetja. To pomeni, da bi bilo to javno podjetje v lasti občin in na podlagi obstoječe zakonodaje bi lahko z odlokom podelili izvajanje te službe temu podjetju. Če pa zadeva ne bo takšna bomo prisiljeni iskati koncesionarja.˝ Jakin dodaja, da je gradnja le enega tovrstnega centra sicer smiselna: ˝Ugotavljamo, da bodo taki majhni ceroji predragi, zato gremo v manjše število, “ a kot pravi vrhniški župan je za zmedo kriva predvsem država, ki te dejavnosti ni preložila na lastna pleča: ˝Tu je kriva država, kljub temu, da smo opozarjali, da bi te dejavnosti morale preiti na državni nivo s, ne vem s čigavim interesom, zagovarjali te medobčinske dogovore in ko so bili doseženi, so rekli, to pa ni najboljša rešitev, ˝ zaključi Jakin.
http://www.vrhnika.si/?m=news&id=11414 (http://www.vrhnika.si/?m=news&id=11414)

Energetsko svetovanje za občane
 
Svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomemben vir informacij vsem lastnikom hiš in stanovanj. Nekaterim za zmanjšanje stroškov ogrevanja, drugim za izboljšanje kakovosti bivanja, tretjim za razmislek o ukrepih v učinkovito rabo energije ali za prehod na obnovljive vire. S spremembo bivalnih navad, izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnih sistemov in večjo rabo obnovljivih virov energije zmanjšate stroške za energijo in izboljšate bivalne razmere, pa tudi pripomorete k varovanju okolja.

Stroški ogrevanja so iz leta v leto višji, podobno tudi stroški elektrike, tople vode… Že sedaj dosegajo skupni letni stroški v marsikateri družini šest mesečnih plač. Ko pogledam slovenska gospodinjstva skozi definicijo energetske revščine, se zgrozim. Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji 650.000 gospodinjstev, ki skupaj porabijo 49.000 TJ energije. Ta številka ne pove kaj dosti, ko pa jo prevedem na povprečni izdatek za energijo na posamezno gospodinjstvo, izračunam povprečni letni strošek za energetsko oskrbo gospodinjstev skoraj 3.000 €. Gospodinjstva s povprečnimi dohodki so torej uvrščena med energetsko revna, saj porabijo prevelik del svojih dohodkov za osnovne energetske potrebe. Energetska revščina pomeni, da so stroški primernega ogrevanja stanovanjskih prostorov in raba drugih bistvenih energetskih storitev tako veliki, da povzročajo uporabnikom težavo ali nepremostljivo oviro. Če pa k stroškom energije prištejem še gorivo za avto, od letne plače ne ostane kaj dosti.

Kako stopiti iz energetske revščine, ki je posledica nizkih dohodkov, visokih cen energije in slabe energijske učinkovitosti? Osebni dohodki se še nekaj let ne bodo dvignili, cene energije pa bodo naraščale. Da ne zabredete še globlje v bedo energetske revščine, je potrebno odločno zmanjšati rabo energije in izboljšati energijsko učinkovitost stanovanj. To lahko dosežete s spremembo bivalnih navad in z ukrepi v povečanje energijske učinkovitosti, nasvete pa dobite v energetsko svetovalni mreži ENSVET.

ENSVET je zgledni primer partnerstva države in občine za koristi občanov. Projekt poteka že 20 let, vanj je vključenih že 35 občin, kmalu pa se mu bo pridružila tudi Občina Vrhnika. Svetovanje je strokovno, nevtralno in brezplačno! Marsikdo od vas ga že pozna, obiskal je že sosednjo svetovalno pisarno, slišal predavanja, prebral članke ali srečal energetske svetovalce na radiu, TV ali internetu. Nasveti o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bodo v pomoč: kako zboljšati bivalne pogoje, pravilno in učinkovito obnavljati hišo ali stanovanje, kako načrtovati novogradnjo...
 Za nasvet ni nikoli prepozno. Celovito svetujemo tistemu, ki načrtuje novogradnjo ali obnovo. Tudi če vas pestijo problemi rabe energije ali bivalnega udobja v obstoječi stavbi, vam svetujemo za povečanje učinkovitosti in izboljšanje bivanja.
Brezplačne neodvisne strokovne nasvete o energijski sanaciji in povečanju energijske učinkovitosti stavbe poiščite v energetsko svetovalni pisarni Ensvet na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe ali na spletni strani www.ensvet.si (http://www.ensvet.si). V energetsko svetovalni pisarni vas bomo tudi informirali o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Eko sklad nudi občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne bo vsako sredo od 16:00 do 20:00, prijave za svetovanje sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/7555-419 pri ga. Marjanci Tomažin. Pisarna bo začela delovati dne 13. 6. 2012, ko bomo na Vrhniki v Mali dvorani Cankarjevega doma organizirali prireditev ob otvoritvi izpostave energetsko svetovalne pisarne na Vrhniki.
 Program poteka dogodka na ta dan:
 Pozdravni govor: župan Vrhnike g. Stojan Jakin
Energijsko učinkovite stavbe: mag. Miha Praznik, vodja projekta ENSVET
 Pogosta vprašanja za energetske svetovalce: Matjaž Valenčič, vodja ESP LJ
 Kratki informativni filmi s področja učinkovite rabe energije, Come2com in CleanDrive: mag. Miha Tomšič, GI ZRMK
 Prireditev bo spremljala razstava panojev s tematiko o učinkoviti rabi energije, celoviti obnovi stavb, menjavi oken, izbiro energenta, obnovljivi rabi energije, samogradnjo sprejemnikov sončne energije in podobnimi aktualnimi strokovnimi vsebinami.
 
Vljudno vabljeni ! Matjaž Valenčič, energetski svetovalec ENSVET
http://www.vrhnika.si/?m=not&a=show&id=316 (http://www.vrhnika.si/?m=not&a=show&id=316)

Brezplačna delavnica: PRIPRAVA PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV

Stičišče NVO osrednje Slovenije vabi na brezplačno delavnico za društva, zasebne zavode in ustanove
 
PRIPRAVA PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV
 torek, 22. 5. 2012, ob 17. uri
 večnamenski prostor v OŠ Log – Dragomer, Šolska ul. 1, 1351 Brezovica
 
Izobraževalna delavnica je namenjena vsem nevladnim organizacijam, ki se ukvarjate s pripravo prireditev (obstoječi in bodoči organizatorji), da se seznanite s postopki prijave prireditev in pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj za njihovo izvedbo. Poleg splošnih okvirov se boste seznanili z obrazci za prijavo prireditev, navodili za njihovo izpolnjevanje, dolžnostmi in obveznostmi, ki jih imate kot organizatorji prireditev, dovolj časa pa bo namenjenega tudi vašim konkretnim vprašanjem.
 Na izobraževanju bodo sodelovali predstavniki:
  Občine Log - Dragomer
  Upravne enote Vrhnika
  Policijske postaje Vrhnika
  SAZAS-a
 
PRIJAVA NA DELAVNICO: E-prijave sprejemamo do zasedenosti mest preko spletne strani www.srce-me-povezuje.si (http://www.srce-me-povezuje.si). Prijava na delavnico je obvezna, zaradi omejenega števila mest pohitite s prijavo. Delavnica je brezplačna za vse predstavnike nevladnih organizacij (društva, zasebni zavodi, ustanove) iz Osrednjeslovenske regije. Za več informacij pokličite na 040 786 939 ali pišite na barbara@srce-me-povezuje.si.
 
Vljudno vabljeni!
 
Stičišče NVO osrednje Slovenije delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga
http://www.vrhnika.si/?m=not&a=show&id=317 (http://www.vrhnika.si/?m=not&a=show&id=317)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Svibanj 26, 2012, 01:08:38 prijepodne
pet, 25.05.2012

MIZKŠ poziva šole, naj ne slavijo Tita

Ministrstvo za izobraževanje je poslalo okrožnico, ki jo objavljamo, da je poveličevanje komunističnega režima protiustavno.

Ministrstvo je opozorilo na odločbo ustavnega sodišča, ko je to presojalo, ali je poimenovanje ulice po Titu ustavno.

V njej je sodišče zapisalo, da je Tito simbol totalitarnega režima in da je oblastno poveličevanje tega s poimenovanjem ceste po njegovem voditelju protiustavno. In poveličevanje režima je po mnenju ministrstva, kot so zapisali v okrožnici, »še zlasti nedopustno v šoli, ki mora otroke vzgajati v duhu ustave, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin«.


Tina Kristan, notranja politika


Ljubljana – Superministrstvo je vrtcem in šolam poslalo okrožnico, v kateri ravnatelje naprošajo, naj dosledno spoštujejo ustavne vrednote. Tako so se odločili, ker se je na internem vabilu za sindikalni letni zbor ene od osnovnih šol znašel Tito.

Predstavnica sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je vabilo za letni zbor članov občinskega odbora osnovne šole Mladika na Ptuju, ki naj bi se sicer zgodi danes, na dan mladosti, napisala že prejšnji petek. V njem se je le spominjala »čudovitih dni« v času Tita in Jugoslavije ter člane povabila, da se Mladikinega dneva mladosti, kot je poimenovala njihov letni zbor, udeležijo s kapicami, rdečimi ruticami, belimi srajcami, modrimi plisirkami ali hlačami.

»To je bil nedolžen hec le ene od 850 šol oziroma zavodov, ki so vključene v Sviz; v ozadju ni nobene zarote in to ni bil poskus tajne revolucije«, v šali pojasnjuje glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. A sinidkalistka je, kot dodaja, »že dva dni popolnoma travmatizirana«, saj ni pričakovala takšnih reakcij, zato je zbor že odpovedala, kar »jaz sicer obžalujem«.

Zaradi »tega heca« je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poslalo okrožnico, s katero je ravnatelje vrtcev, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter zavodom za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami opozorilo na odločbo ustavnega sodišča, ko je to presojalo, ali je poimenovanje ulice po Titu ustavno.

V njej je sodišče zapisalo, da je Tito simbol totalitarnega režima in da je oblastno poveličevanje tega s poimenovanjem ceste po njegovem voditelju protiustavno. In poveličevanje režima je po mnenju ministrstva, kot so zapisali v okrožnici, »še zlasti nedopustno v šoli, ki mora otroke vzgajati v duhu ustave, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin«.

»Gre za popolnoma iracionalen odziv ministrstva«, pa je oster Štrukelj, ki dodaja, da ta »kaže na neko zadrtost in neprikrito željo, da bi poskusili iz tega narediti dramo. So naredili ne iz muhe slona, ampak dobesedno so poskušali izkoristiti nič zato, da bi si naslikali sovražnika, ki ga ni več, ki je samo še v njihovih glavah«.

 
http://www.delo.si/novice/politika/mizks-poziva-sole-naj-ne-slavijo-tita.html (http://www.delo.si/novice/politika/mizks-poziva-sole-naj-ne-slavijo-tita.html)

Vide(l)o:
Tovariš Tito v Kamniku kritično o županu Jankoviću, 01:13

Tovariš Tito v Kamniku kritično o županu Jankoviću (http://www.youtube.com/watch?v=gdgn6belVHk#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Svibanj 26, 2012, 01:10:02 prijepodne

PETEK 25.05.2012

"Ministrstvo želi ustvariti sovražnika, ki je samo še v njihovih glavah"

Ministrstvo pozvalo ravnatelje, naj ne slavijo Titovega režima


Ljubljana - Ministrstvo za izobraževanje je vrtcem in šolam poslalo okrožnico, v kateri jih ob napovedih praznovanj nekdanjega Dneva mladosti pozivajo k spoštovanju ustave.

Pozvalo jih je tudi, naj zagotovijo dosledno spoštovanje ustavnih vrednot. Pri tem pa opozarjajo, da je vsako poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno.

Odziv na napoved Sviza o pripravi letnega zbora članov

V okrožnici, pod katero se je podpisal v. d. generalnega direktorja direktorata za šolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol, se ministrstvo odziva na napovedi, da naj bi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v enem izmed krajev v Sloveniji danes pripravil letni zbor članov, ki ga bodo krasili Titova štafeta mladosti, spomini na pokojno državo Jugoslavijo, spomini na dobre stare čase in Tita.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport opozarja na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to odpravilo odlok o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, saj je ugotovilo, da je bil Josip Broz Tito simbol totalitarnega režima, vsako poveličevanje režima pa da je mogoče razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu in je zato neustavno.

Šole opozarjajo, da so zavezane k spoštovanju ustave


Poveličevanje totalitarnega režima je še zlasti nedopustno v šoli, ki mora otroke vzgajati v duhu ustave, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, je zapisano v okrožnici. Šole zato opozarjajo, da so zavezane k spoštovanju ustave, ravnatelje in ravnateljice pa naprošajo, da zagotovijo dosledno spoštovanje ustavnih vrednot, ki jih v svoji odločbi opredelilo ustavno sodišče.

Ravnatelj Širovnik: V medije so prišle neresnice

Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi lokalni predstavniki Sviza pred osnovno šolo Mladika na Ptuju organizirali prireditev s Titovo štafeto mladosti. A ravnatelj šole Bogomir Širovnik je pojasnil, da so v medije prišle neresnice in da je nekdo vabilo na letni zbor članov lokalnega dela Sviza povezal z elektronskim sporočilom, v katerem se je avtor spominjal dneva mladosti. Pri objavi tega dokumenta gre po njegovih besedah za manipulacijo, tako šola kor sindikat pa razmišljata o pravnih postopkih, s katerimi bi ukrepali zaradi okrnjenega ugleda.

Sviz: Okrožnice ni mogoče resno komentirati

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanost in kulture (Sviz) menijo, da okrožnice ministrstva za izobraževanje glede obeleževanja nekdanjega dneva mladosti "ni mogoče resno komentirati, saj je iz nič poskušala narediti neko sovražno dejanje, pripisati Svizu, da smo zadnji dve leti tajno pripravljali poskus revolucije in vračanje v komunistične čase". Okrožnica je namreč odziv na "nedolžno šalo" enega od nekaj več kot 860 sindikatov Sviza, pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Kot je dejal ob robu sestanka sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine, je šlo le za nedolžno šalo enega od nekaj več kot 860 sindikatov zavoda Sviz, ki ni bil usklajen z nobenim drugim sindikatom.

"Ministrstvo želi ustvariti sovražnika, ki je samo še v njihovih glavah"

Dejstvo, da ministrstvo iz tega naredi dramo, po Štrukljevih besedah govori o "nereflektiranosti ali celo neki nezavedni želji, da bi ustvarili sovražnika, sovraga, hudiča, ki ga ni in je samo še v njihovih glavah". Kot je pojasnil, se okrožnica odziva na vabilo na letno srečanje osnovne šole Mladika na Ptuju. Ker je bilo srečanje napovedano za 25. maj, nekoč dan mladosti, je bila na vabilu slika Josipa Broza Tita in napis, da bodo tako kot včasih na pohode šli od šole do gostilne, je pojasnil Štrukelj.

Po šolah že več let ne obeležujejo dneva mladosti

Kot kaže, je eden od učiteljev, ki so se prijavili na srečanje, vabilo poslal Požareportu. Srečanje, ki je bilo napovedano za danes popoldne, je sicer odpovedano, je dejal. V Združenju osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije pravijo, da po šolah že več let ne obeležujejo nekdanjega dneva mladosti, 25. maja. "Že vrsto let ni tega obeleževanja, tudi v teh časih ne. Nimam nobenega podatka o tem, da bi se to praznovalo," je dejal predsednik združenja Milan Rejc.

Na ustavnem sodišču pa ob navedbah iz okrožnice pojasnjujejo, da se njihova odločba iz leta 2011 nanaša na odlok o poimenovanju ulice po Titu. Ustavno sodišče je odločilo, da je protiustavno oblastno poveličevanje prejšnjega komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima. Drugi vidiki pa niso bili predmet te odločbe.

Dan mladosti, 25. maj, je bil v času nekdanje SFRJ praznik jugoslovanske mladine. Hkrati je bil to dan, ko so praznovali rojstni dan predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Na ta dan so potekale športne prireditve in proslave v šolah, v glavnem mestu SFRJ Beogradu pa je bila tega dne velika prireditev, na kateri je svojo pot po vseh republikah SFRJ zaključila Štafeta mladosti.


http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/05/ministrstvo_poziv_ravnatelji_tito_rezim.aspx (http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/05/ministrstvo_poziv_ravnatelji_tito_rezim.aspx)


Vide(l)o:
Nekoč je bil Dan mladosti, 04:25

Nekoč je bil Dan mladosti (http://www.youtube.com/watch?v=1jqc2Xoosy8#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Svibanj 28, 2012, 01:30:55 prijepodne
Kinodvor. Mestni kino.

Koko in duhovi

zgodba

Film pripoveduje o dečku Koku, ki se z vasi preseli v mesto, kjer spoznava nove prijatelje in doživlja nove zgodbe. Toda ko gre kaj narobe, potrebuje pomoč tistih »starih« z vasi. Stanovanje, v katerega se preselijo Koko in njegova družina, je bilo nekoč last skopuškega Vinceka, čigar smrt je bila skrivnostna. Govori se, da se Vincek prikazuje kot duh. Ali duhovi res obstajajo? Bo Koko s prijatelji razkril skrivnostno smrt? Pri tem sodelujejo še Kokova sestra Marica, pes Car, modri inšpektor Krivić in zaskrbljeni starši. Napeta detektivska zgodba po znanem hrvaškem romanu Ivana Kušana.

portreti junakov

KOKO (Antonio Parač): Rojen na Zelenem Vrhu; v mesto se je preselil v pričakovanju pustolovščin, ki ga tam čakajo. Radoveden je in bister, čeprav ne preveč spreten s tujimi besedami. Ko njegova družina in prijatelji zabredejo v težave, mora pokazati svoj pogum.

ZLATKO (Kristian Bonačić): Resen je in moder, prebral je več knjig, kot jih drugi fantje lahko naštejejo. Včasih je preveč prepričan v svoje znanje. V Koku je našel pravega partnerja za svoje „preiskave“.

MARICA (Nina Mileta): Kokova sestra je zelo razigrana in vesela deklica. Rada si ureja lase, hodi v kino in uči svojega psa različnih trikov. Podobno kot brat je pogumna in bistra, ne boji se upreti najbolj nevarnim sumljivcem.

MIKI (Filip Mayer): Kokov sosed, strokovnjak za papirnata letala, sumljivec nevarnega pogleda. Ni jasno, ali je vreden zaupanja, zato ga fantje izključijo iz svojih načrtov. Na Kokovo žalost je Miki všeč njegovi sestri Marici, ki pusti, da se suka okoli njihove hiše.

BOŽO (Ivan Maltarić): Kokov prijatelj z Zelenega vrha, brezupen nogometaš. Ko situacija postane resna, Koku priskoči na pomoč. Kljub drobni postavi je zelo pogumen in sposoben razvozlati najbolj zapletene uganke.

portret avtorja
„Koko in duhovi“ je celovečerni igrani prvenec zagrebškega režiserja Daniela Kušana, znanega tudi kot avtorja TV serij na hrvaški televiziji. Kušan je diplomiral iz filmske in televizijske režije na zagrebški Akademiji dramskih umetnosti. Dela kot režiser in scenarist pri filmskih in televizijskih projektih.

kritike
"Junaki so prisrčni in prepričljivi ter nosijo film, zgodba se razvija postopoma, tako se mladi junaki lahko predstavijo. Humorja je v filmu precej, avtorjem pa je uspelo najti pravo mejo, ko se šale zdijo smešne otrokom in njihovim staršem."
- Igor Harb, Vikend

dodatne dejavnosti ob filmu
Fantazmagorija - delavnica luči in zvoka. - Vsa mesta na delavnici so zasedena.

Pripravili smo gradivo za učitelje in starše, ki prinaša kup idej za ustvarjanje, igro in učenje ob filmu Koko in duhovi. Avtorica gradiva je Majda Koren.


Koko in duhovi 7+   
Pedagoško gradivo
(16 stranic)
http://www.kinodvor.org/media/koko_in_duhovi_pg.pdf (http://www.kinodvor.org/media/koko_in_duhovi_pg.pdf)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 01, 2012, 11:25:08 poslijepodne
Gradnik urejevalnika vsebine [40]

Projekt ViBe "Videm-Bednja, delavnice za bodoče aktivnosti"

Splošni cilj projekta je obnoviti nekdanje dobre povezave in odnose sosednjih območij Bednje in Vidma.

 
Z uveljavitvijo državne meje med Hrvaško in Slovenijo so se omenjene povezave prekinile. S ponovnim medsebojnim zbliževanjem v sklopu tega projekta se bodo generirale nove skupne ideje za projekte iz področja gospodarstva, trajnostnega razvoja in društvenih organizacij. V sklopu projekta se bodo odvili sestanki preko 100 predstavnikov iz občine Videm in občine Bednja v dveh delih.
 
Prve delavnice se bodo izvedle 11. in 12. novembra v Vidmu, drugi del pa 2. in 3. decembra v Bednji.
 
Na srečanjih bodo predstavljeni potenciali teh dveh območij, primeri dobrih praks iz EU. Izvedene bodo delavnice, na katerih bodo predstavniki gospodarskega sektorja, društev in lokalne samouprave dveh občin dali ideje za nove skupne projekte. Kot rezultat projekta bodo kreirane najmanj tri projektne ideje, katere bomo kasneje prijavili za sofinanciranje na evropskih razpisih.


Vabilo in program delavnice
http://obcina.videm.si/Dokumenti%20v%20skupni%20rabi/Aktualno/Projekt%20ViBe%202011/Projekt%20ViBe.pdf (http://obcina.videm.si/Dokumenti%20v%20skupni%20rabi/Aktualno/Projekt%20ViBe%202011/Projekt%20ViBe.pdf)

Prijavnica
http://obcina.videm.si/Dokumenti%20v%20skupni%20rabi/Aktualno/Projekt%20ViBe%202011/Prijavnica.pdf (http://obcina.videm.si/Dokumenti%20v%20skupni%20rabi/Aktualno/Projekt%20ViBe%202011/Prijavnica.pdf)


Zvir:
http://obcina.videm.si/LETO2011/default.aspx (http://obcina.videm.si/LETO2011/default.aspx)

Citat:
21.05.2012.

CVETLIN - Održana je glazbena manifestacija 5. svibenska noč tera promiče prekgraničnu kulturnu suradnu

Svibenska noč pesmum povezala narod pograničnoga k(r)aja

V programu je nastupilo desetek društv z Bedne, Đurmanca, Lepoglave i Cvetlina ter z slovenske mest Tišine, Rače i Gorne Petrovc


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vinski bratje – Cvetličanka, 03:17
KUD Vinski bratje iz Gederovec, srečanje v Cvetlinu na Hrvaškem.

Vinski bratje - Cvetličanka (http://www.youtube.com/watch?v=vtSDEjf4dJ0#ws)

http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290 (http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290)

Ljudski godci in pevci "Vinski bratje" z Tišine
http://www.vinskibratje.si/ (http://www.vinskibratje.si/)

Vinski bratje - Po našon lejpon prekmurji, 02:16
KUD Vinski bratje iz Gederovec, srečanje v Cvetlinu na Hrvaškem

Vinski bratje - Po našon lejpon prekmurji (http://www.youtube.com/watch?v=kpW_cvS95LI#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 01, 2012, 11:26:24 poslijepodne

Ljudski godci in pevci "Vinski bratje" z Tišine
http://www.vinskibratje.si/ (http://www.vinskibratje.si/)

Vinski bratje - Preozke so stezice, 02:23
KUD Vinski bratje iz Gederovec, srečanje v Cvetlinu na Hrvaškem

Vinski bratje - Preozke so stezice (http://www.youtube.com/watch?v=OYQ8KaJG_4A#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 01, 2012, 11:35:15 poslijepodne
Citat:
21.05.2012.
CVETLIN - Održana je glazbena manifestacija 5. svibenska noč tera promiče prekgraničnu kulturnu suradnu

Svibenska noč pesmum povezala narod pograničnoga k(r)aja

V programu je nastupilo desetek društv z Bedne, Đurmanca, Lepoglave i Cvetlina ter z slovenske mest Tišine, Rače i Gorne Petrovc


Potlam, ……,  glazbum je publiku na noge zdiglo ......  Kulturno društvo godcev in pevcev "Gorički lajkoši" z Gorne Petrovc,
Se goste vu-ime domačina pozdravil je Ivan Patekar, a potlam i načelniki občine Bedna i slovenske občine Tišina Mirko Bistrovič i Franc Horvat.

http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290 (http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290)

Gorički Lajkoši – Abraham, 02:37

Gorički Lajkoši - Abraham (http://www.youtube.com/watch?v=dnzYm1biGzA#)


Nastavek na sledečomu listu
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 01, 2012, 11:38:15 poslijepodne

Nastavek prethodnoga lista


Gorički Lajkoši - Kousi le kousi, 04:13

Gorički Lajkoši - Kousi le kousi (http://www.youtube.com/watch?v=OWHxAXJjpRM#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 01, 2012, 11:42:22 poslijepodne
Citat:
21.05.2012.

CVETLIN - Održana je glazbena manifestacija 5. svibenska noč tera promiče prekgraničnu kulturnu suradnu

Svibenska noč pesmum povezala narod pograničnoga k(r)aja

V programu je nastupilo desetek društv z Bedne, Đurmanca, Lepoglave i Cvetlina ter z slovenske mest Tišine, Rače i Gorne Petrovc



Pozivu domačina z KUD-a "Cvetlinski zvon" odazvali su se člani "Ljudsko pevske skupine Taščice".

http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290 (http://www.forumgorica.com/kajkavski/bednjo-nujlijepsi-kemaucek-svieto/msg44290/#msg44290)


Ljudska pevska skupina ''Taščica'' - Venček narodnih, 01:36

Ljudska pevska skupina ''Taščica'' - Venček narodnih (http://www.youtube.com/watch?v=ulE_ng8s86A#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Lipanj 04, 2012, 01:07:08 prijepodne
V Sloveniji vse manj Slovencev

V času samostojne Slovenije število tistih prebivalcev, ki se imajo za Slovence, pada, je povedal strokovni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja Janez Stergar.

Pri tem je poudaril, da je tistih prebivalcev, ki so v letu 2002 za materni jezik navedli slovenski jezik, bistveno več kot tistih, ki so se za Slovence opredelili.

Kot je pred začetkom predavanja "Ali bo za Slovence spet veljalo samo milijon nas je" v Svetovnem slovenskem kongresu povedal Stergar, delež narodnostno opredeljenih Slovencev pada že vse od konca druge svetovne vojne. V letu 1948 se je za Slovence opredeljevalo 97 odstotkov prebivalcev, v letu 2002 pa dobrih 83 odstotkov.

Stergar sicer meni, da obstajajo tri Slovenije - matična, zamejska in izseljenska Slovenija. Ob tem poudarja, da v nobeni državi delež in število tistih, ki se izjavljajo za Slovence, ne upada tako močno kot v matični državi slovenskega naroda. Po njegovih besedah pa zunaj meja Slovenije živi od 461.000 do 558.000 Slovencev.

Stergar je pojasnil, da je med popisoma prebivalstva v letih 1991 in 2002 naglo upadalo tudi absolutno število Slovencev. Upadlo je z 1.689.657 na 1.631.363 narodnostno opredeljenih Slovencev.

Podatki zadnjega štetja prebivalcev v letu 2002, v katerem so raziskovalci beležili tudi jezikovno pripadnost prebivalcev, kažejo, da je prebivalcev, ki so za materni jezik navedli slovenski jezik, bistveno več od tistih, ki so se za Slovence opredelili. V letu 2002 je namreč slovenščino kot materni jezik navedlo 1.723.434 prebivalcev Slovenije. To pa je po Stergarjevih besedah paradoksalno.

Kot je še povedal, se čudi, da upadanju deleža narodnostno opredeljenih Slovencev zlasti kvalificirana javnost - politiki - ne posveča večje pozornosti. Ti naj bi po njegovih besedah skrbeli za razvoj slovenskega jezika in za slovenske kulture.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=166967 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=166967)

Slovenci proti priseljevanju?

Večina Slovencev ni naklonjena priseljevanju delavcev iz tretjih držav, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer, objavljena danes v Bruslju.

60 odstotkov vprašanih Slovencev se namreč ne strinja, da bi morala EU spodbujati migracije delavcev iz tretjih držav kot pomoč pri reševanju demografskih izzivov in zapolnjevanju vrzeli na trgu dela.

Le trije od desetih vprašanih Slovencev se s tem strinjajo, osem odstotkov pa jih odgovarja, da je to odvisno od okoliščin.

V EU je v povprečju naklonjenost priseljevanju delavcev iz tretjih držav nekoliko večja. Da bi EU takšne migracije morala spodbujati, meni 42 odstotkov vprašanih Evropejcev, proti pa jih je 46 odstotkov.

Približno osem od desetih vprašanih Evropejcev in Slovencev se sicer strinja, da bi morale članice EU nuditi zaščito in azil ljudem v stiski.

Okoli 85 odstotkov vprašanih Evropejcev in Slovencev se tudi strinja, da bi morala biti pravila za sprejem prosilcev za azil enaka po vsej EU.

Manjši je delež tistih, ki menijo, da bi morali imeti zakoniti priseljenci enake pravice kot državljani države, v kateri bivajo. S tem se strinja 65 odstotkov Slovencev in 68 odstotkov Evropejcev.

Velika večina Slovencev se zaveda pomena schengenskega prostora. 81 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da je možnost potovanja po EU brez nadzora na mejah pomembna. V povprečju tako meni le 67 odstotkov Evropejcev.

Eurobarometer je bil objavljen skupaj s poročilom Evropske komisije o napredku na področju priseljevanja in azila v letu 2011.

Poročilo kaže, da v EU zakonito biva približno 20,2 milijona državljanov tretjih držav, kar so približno štirje odstotki celotnega prebivalstva EU in 9,4 odstotka vseh migrantov po svetu, ki naj bi jih bilo 214 milijonov.

Na področju nezakonitega priseljevanja poročilo kaže, da je bil leta 2011 približno 343.000 osebam zavrnjen vstop v EU, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2010, članice pa so vrnile približno 190.000 državljanov tretjih držav, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2010.

Lani so države članice EU registrirale več kot 302.000 prošenj za azil, kar je v primerjavi z letom 2010 precejšnje povečanje, za 16,2 odstotka.

Lani je bilo izdanih tudi približno 12,7 milijona schengenskih vizumov, največ v Rusiji (40,7 odstotka), sledijo Ukrajina (8,7 odstotka), Kitajska (8,1 odstotka) in Turčija (4,7 odstotka).
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=167060 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=167060)

Agropop - Samo milijon nas je (http://www.youtube.com/watch?v=XgRZ10o_KDI#)
Citat:
KDOR JE MAJHEN NI NIKOLI KRIV
HAHAHA
SLOVENIJA MOJA DEŽELA
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 11, 2012, 07:53:14 poslijepodne
Euro 2012:
Italijani proti aktualnim prvakom iztržili veliko točko

Odigran je prvi dvoboj v skupini C, kjer je italijanska izbrana vrsta na derbiju s Španijo prišla do točke (1:1).


D. O., Delo.si ned, 10.06.2012

Gdansk - Na derbiju prvega kola v skupini C se je dvoboj prvakov iz Španije in Italijanov končal brez zmagovalca (1:1). Točka je zagotovo bolj razveselila varovance Cesarja Prandellija, ki so bili večji del enakovreden tekmec "furiji", ki tokrat ni navdušila.

Za Španijo je v 64. minuti zadel Cesc Fabregesa, za Italijane pa se je med strelce v 60. minuti vpisal Antonio Di Natale. Ob 20.45 bo na sporedu še drugi današnji dvoboj v skupini C, pomerila se bosta Irska in Hrvaška.

Pirlo ostaja mojster prostih strelov


Obe reprezentanci sta šli v dvoboj zelo borbeno, Italijani so aktualne prvake pokrivali že visoko na njihovo polovici. "Furija" je bila v uvodnih 15 minutah nekoliko več pri žogi in si tudi priigrala prvo polpriložnost - v 9. min je s strelom od daleč poizkusil David Silva. Še lepšo priložnost so imeli dve minuti kasneje, ko so po napaki Maria Balotellija izvedli hitri protinapad, ki ga je slabo zaključil Silva.

Že praktično v naslednjem napadu pa so odgovorili naši zahodne sosedje. Prosti strel z roba kazenskega prostora je mojstrsko izvedel Andrea Pirlo, ki je našel luknjo v živem zidu, a se je izkazal Casillas. Italijani so bili še naprej enakovreden tekmec, v 23. minuti je Antonio Cassano dobil lepo globinsko podajo in meril v daljši vratarjev kot, toda zgrešil okvir vrat za kak meter.

Varovanci Cesare Prandellija so bili še naprej bolj nevarni - v 34. minuti je imel novo priložnost Cassano, z volejem je poizkusil še Claudio Marchisio, se izid ni spremenil. V finišu polčasa bi Špance v vodstvo lahko popeljal Iniesta, a je iz bližine meril malce nad prečko. Toda zadnjo besedo so imeli "azzurri", z okoli desetih metrov je z glavo nevarno streljal Thiago Motta, a je bil še enkrat več zanesljiv vratar Reala.

Fabregas hitro odgovoril na zadetek Di Nataleja


Španci so z značilno igro kratkih podaj imeli terensko pomoč, a so njihovi tekmeci v modrih majicah zelo dobro zapirali prazen prostor in tako onemogočali njihovo igro. V 50. minuti je Iniesta po samostojni akciji prodrl v kazenski prostor, a nato z leve strani meril kak meter mimo desne vratnice.

V nadaljevanju je Balotelli lepo ukradel žogo nespretnemu Ramosu in stekel sam proti španskim vratom, a se je še pravočasno vrnil branilec Reala in popravil svojo napako. Prandelli se je odločil za prvo menjavo - na klop je odšel prav mladi napadalec, priložnost pa je dobil izkušeni Antonio di Natale.

Prav on je že v prvem napadu popeljal Italijo v vodstvo - mojstrsko je podal Pirlo, di Natale pa je rutinirano ugnal Casillasa. A Španci so hitro odgovorili, saj so prek Fabregasa po podaji Silve izid poravnali le štiri minute kasneje (1:1).

Torres se je trudil, a brez uspeha

V 74. minuti pa je Del Bosque na klop potegnil strelca Fabregasa in v igro poslal edinega pravega napadalca v svoji ekipi Fernanda Torresa. Igralec Chelsea bi se lahko hitro vpisal med strelce, saj je sam stekel proti vratom Buffona, toda v zaključku preveč kompliciral in zapravil lepo priložnost za vodstvo.

Španci so bili spet več pri žogi ob koncu tekme - v 85. minuti je Torres skušal z lobom z roba kazenskega prostoa presenetiti Buffona, a je njegov strel zletel nad italijanskimi vrati. Minuto pred koncem rednega dela so imeli Italijani po slalomu Marchisia priložnost za presenečenje, končen izid pa je ostal 1:1.

Postavi obeh reprezentanc

Španija: Casillas; Arbeloa, Ramos, Piqué, Alba; Busquets, Xabi Alonso, Xavi, Iniesta, Silva; Fàbregas.

Italija: Buffon; Bonucci, De Rossi, Chiellini; Maggio, Pirlo, Motta, Marchisio, Giaccherini; Balotelli, Cassano.

Euro 2012, skupina C (prvo kolo)


Španija - Italija 1:1 (0:0)

(Fabregas 64.; Di Natale 60.)

Irska - Hrvaška 1:3
http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-irska-hrvaska-1-3.html (http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-irska-hrvaska-1-3.html)


Zvir:
http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-spanija-italija-0-0.html (http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-spanija-italija-0-0.html)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Lipanj 11, 2012, 07:53:59 poslijepodne
Euro 2012:

Hrvaška za uvod nadigrala Irsko

Hrvaški nogometaši so dobili prvo tekmo v skupini C, saj so Irsko ugnali s kar 3:1. Dva gola je dosegel Mario Mandžukić.


D. O., Delo.si ned, 10.06.2012, 20:45

Poznan - Po odigranem prvem kolu v skupini C je na vrhu lestivce hrvaška izbrana vrsta, ki ima na svojem računu tri točke. Po uvodnem remiju med Španijo in Italijo (1:1) so namreč varovanci Slavena Bilića prikazali všečno predstavo proti Irski in prišli do visoke zmage s 3:1.

Junak tekme je bil Mario Mandžukić, ki je za naše južne sosede dosegel dva zadetka, a moral v finišu tekem zaradi lažje poškodbe zapustiti igro, med strelce se je vpisal še prav tako razpoloženi Nikica Jelavić. Častni zadetek za Irce je dosegel Sean St. Ledger.

Jelavić izkoristil zmedo v kazenskem prostoru


Hrvaški nogometaši so dvoboj pričeli sanjsko. Že v prvem resnem napadu so namreč na razmočenem igrišču v Poznanu uspeli zatresti mrežo Irske in tako podrli načrte Otočanom. Darijo Srna je po desnem boku prodrl v kazenski prostor in s predložkom našel Maria Mandužikića, slednji pa je z glavo s kakih 13 metrov na napačni nogi ujeli Shaya Givena.

Borbeni Irci so hitro strnili vrste in se spravili loviti zaostanek ter ga dosegli že čez dobrih 15. minut. Ob prostem strelu Aidena McGeadyja je malce zaspala hrvaška obramba, kar je izkoristili Sean St. Ledger in z glavo poravnal izid na 1:1.

Igra se je nato povsem razživela, obe ekipi sta se menjavali v posesti žoge. Luka Modrić in Ivan Perišić sta strnjeno irsko obrambo skušala razbiti s strelom od daleč, a bila pri tem nenatančna. V 43. minuti pa so se vnovič zatresle tribune. Po zmedi na robu kazenskega prostora se je med strelce vpisal Nikica Jelavić. Irci so za trenutek obstali, saj so mislili, da je Hrvat v prepovedanem položaju, a se je žoga dotaknila Stephena Warda.

Mandžukić še enkrat več zadel v uvodnih minutah


Mandžukić je očitno rojen pod srečno zvezdo. Po vsega treh minutah igre je ponovil scenarij iz prvega polčasa in se spet vpisal med strelce (3:1). Po strelu z glavo je žoga zadela vratnico in se od glave Givena s precej sreče odbila v gol.

Varovanci slovitega Giovannija Trapattonija bi morali za preobrat pritisniti proti hrvaškim vratom, a so bili naši južni sosedje še naprej enakovreden, morda na trenutke celo boljši tekmec. V 72. minuti je hrvaški selektor Slaven Bilić pričel zapirati igro, na klop je odšel Jelavić, priložnost je dobil Niko Kranjčar.

V 78. minuti bi naši južni sosedje po novi lepi akciji lahko celo povišali vodstvo, a je Rakitić z roba kazenskega prostora meril mimo vratl. Pet minut pred koncem rednega dela pa je iz igre moral prisilno tudi Mandžukić, ki je očitno utrpel manjšo poškodbo, v igro je prišel Eduardo da Silva.

Irci so v finišu tekme prevzeli pobudo, v drugi minuti sodnikovega podaljška je po uigrani akciji s kota do strela z glavo prišel Andrews, a se izid na semaforju ni spremenil - končni izid tekme je ostal 3:1.

Postavi obeh reprezentanc

Irska: Given; O'Shea, St. Ledger, Dunne, Ward; McGeady, Whelan, Andrews, Duff; Keane, Doyle.

Hrvaška: Pletikosa; Srna, Ćorluka, Schildenfeld, Strinić; Rakitić, Vukojević, Modrić, Perišić; Mandžukić, Jelavić.

Euro 2012, skupina C

Irska - Hrvaška 1:3 (2:1)

(St. Ledger 19.; Mandžukić 3., 48., Jelavić 43.)


Španija - Italija 1:1:
http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-italijani-proti-aktualnim-prvakom-iztrzili-veliko-tocko.html (http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-italijani-proti-aktualnim-prvakom-iztrzili-veliko-tocko.html)


http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-irska-hrvaska-1-3.html (http://www.delo.si/sport/epvnogometu/euro-2012-irska-hrvaska-1-3.html)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Srpanj 17, 2012, 11:44:04 poslijepodne
TOREK 10.07.2012.


Začenjajo se 63. dubrovniške poletne igre

Zagreb - Drevi bodo v Dubrovniku na Orlandovem stolpu ob stihih Himne svobodi Ivana Gundulića izobesili festivalsko zastavo Libertas in svečano odprli 63. dubrovniške poletne igre.


Prireditev, ki že tradicionalno poteka med 10. julijem in 25. avgustom, bodo zaznamovali tudi slovenski filharmoniki in gledališka režiserja Tomaž Pandur ter Eduard Miler.


Dubrovnik bo tako ponovno ponudil svoje odre in prizorišča v renesančnem mestnem jedru več kot 2000 umetnikom iz približno 20 držav z vsega sveta. Predvideno je več kot 70 dramskih, glasbenih, plesnih, folklornih in drugih prireditev. Pandur se bo 3. avgusta predstavil s premiero Evripidove Medeje, ki jo pripravlja v sodelovanju s Hrvaškim narodnim gledališčem (HNK) iz Zagreba. Medejo bodo uprizorili na znameniti dubrovniški trdnjavi Lovrijenac.

Organizatorji so se odločili, da bodo letos ponovno na dramski program uvrstili uspešnico Kralj Ojdip v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Festivalskega dramskega ansambla.

Med večjimi poletnimi dogodki v Dubrovniku bo koncert Zagrebških filharmonikov, ki bodo nastopili s priznanim ruskim dirigentom Dmitrijem Kitajenkom in slavno hrvaško čelistko Moniko Leskovar. Posebno doživetje bo tudi nastop slavnega pianista in dirigenta Daniela Barenboima, ki bo izvedel skladbe Franza Schuberta.

Na programu bo znova tudi epsko vokalno-inštrumentalno delo Requiem Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi enega najbolj znanih angleških zborov The Choir of King's College Cambrdige in simfoničnega orkestra Hrvaške radio-televizije.

Slovenskim filharmonikom pa je pripadla čast, da bodo ob dirigentu Ivanu Repušiću, skupaj z velikimi zvezdami klasične glasbe, sopranistko Invo Mulo in baritonistom Leom Nuccijem, 25. avgusta sklenili letošnje igre. Soorganizator njihovega koncerta je Festival Ljubljana.


A. T. K.
Foto: Bojan Puhek

http://www.siol.net/kultura/novice/2012/07/v_dubrovniku_bodo_danes_izobesili_festivalsko_zastavo.aspx (http://www.siol.net/kultura/novice/2012/07/v_dubrovniku_bodo_danes_izobesili_festivalsko_zastavo.aspx)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Tereza Kesovija - Mix slovenskih pesmi (Live, Kranj).wmv, 03:11

Tereza Kesovija - Mix slovenskih pesmi (Live, Kranj).wmv (http://www.youtube.com/watch?v=lpuUrtJmoQM#)

Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Srpanj 26, 2012, 09:56:58 poslijepodne

Slovenskokajkavska (k)wikipedia:


Sveta Ana

Sveta Ana, mati Device Marije ter Jezusova stara mati , * 1. stoletje pr. n. št. Seforis, † 1. stoletje n. št. v Nazaretu, (danes Izrael). Njen god je 26. julija.


Vsebina

1 Življenje
     1.1 Rojstni kraj svete Ane
     1.2 Joahimova in Elkanova Ana
2 Legenda o treh Marijah
     2.1 Smrt in češčenje
3 Zavetnica
4 Slovstvo
5 Viri
6 Viri in opombe
7 Galerija slik
8 Notranje povezave
9 Zunanje povezave


1. Življenje

1.1 Rojstni kraj svete Ane

Sveta Ana, mati Device Marije ter Jezusova stara mati, se je po enem izročilu rodila v kraju Seforis (Sepphoris), ali Cipori (Tzippori hebrejsko צִפּוֹרִי, ציפורי). Kraj je znan tudi kot Dioceserea in Saffuriya (arabsko صفورية, tudi Suffurriye), pa tudi kot Autocratoris, Eirenopolis Neronias, Le Sephorie, Saffouriya, Safuriyah, Safuriyye, Seffarieh, Sippori ali Zippori. Zgodovinar Jožef Flavij ga imenuje okras Galileje in je bilo pokrajinsko središče Galileje. Herod Antipa si ga je izbral leta 4 pr. n. št. za glavno mesto svojega vladanja.[2] Mesto z bogatimi arheološkimi najdbami iz tega časa leži v osrednji Galileji, 6 km severno-zahodno od Nazareta (danes Izrael). [3] To pomeni, da je to središče po vsej verjetnosti obiskal tudi deček in mladenič Jezus. [4] Za Tiberijo je bil takrat Seforis drugo galilejsko mesto po velikosti.

Po drugem izročilu se je Ana rodila v Betlehemu, kjer sta živela njena starša. [5]

Po tretjem izročilu pa se je sveta Ana rodila v Jeruzalemu, blizu kopeli Betesda, ki je omenjena v svetem pismu nove zaveze: „V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet pokritih stebrišč.” [6]

1.2  Joahimova in Elkanova Ana

Sveta Ana (hebrejsko Hannah – milost), mati Device Marije, v svetem pismu ni omenjena. Je pa omenjena v svetem pismu neka druga Ana, Samuelova mati, ki tudi ni mogla imeti otrok z Elkanom. Zgodbi sta si dokaj podobni tudi v zvezi z nerazumevajočima židovskima duhovnikoma. Elkanovo ženo je sumil pijanosti duhovnik Heli, ki pa je Ano pozneje potolažil (1 Sam 1,1-27;2,1-11). Daritev Ane in Joakima pa je nerazumno zavrnil židovski duhovnik Izahar in jima s tem zagrenil prihodnost.

Viri za Anino življenje so apokrifni spisi: Evangelij o Marijinem rojstvu, Psevdo-Matejev evangelij in Jakobov protoevangelij. [7]


2. Legenda o treh Marijah

Starša svete Ane sta bila Stolan in Emerencija; živela sta v Betlehemu. Ana se je poročila z bogatim Joahimom iz Nazareta; oba sta bila iz Judovega rodu in Davidove rodovine. Še po dvajsetih letih skupnega življenja nista dobila otrok. Premoženje sta razdelila na tri dele: enega sta darovala templju in judovskim duhovnikom, drugega sta dala za reveže, tretjega pa sta zadržala zase. Ko sta nekoč šla v Jeruzalem na praznik posvetitve templja, je hotel prinesti daritev tudi Joahim; židovski duhovnik Izahar [8]pa je dar zavrnil, češ ga Bog ne sprejema iz grešnih rok. Dokaz za to naj bi bila njuna nerodovitnost. Od žalosti in sramote je Joakim odšel iz mesta v gozd med pastirje. Njemu in tudi ženi se je prikazal angel, ki jima je naznanil Marijino rojstvo.

Ana je rodila Marijo šele po dvajsetih letih zakona; po Joahimovi smrti se je poročila s Kleofom in rodila hčerko, ki sta ji zopet nadela ime Marija. Po njegovi smrti se je poročila še tretjič s Salomonom in tudi ta otrok je dobil ime Marija. Iz teh zakonov so torej Jezusovi sorodniki, ki jih sveto pismo imenuje Jezusove brate [9].

2.1 Smrt in češčenje

Legenda pove, da je Ana še videla malega Jezusa, ko se je s starši vrnil iz Egipta po smrti kralja Heroda. Njeno dušo so angeli odnesli v Abrahamovo naročje; v nebesa jo je z drugimi dušami vred ponesel Jezus ob svojem vnebohodu.

Sveto Ano so častili na Vzhodu že v prvih časih krščanstva. Njej na čast je zgradil v Carigradu cesar Justinijan I. leta 550. Anino češčenje je doseglo na Zahodu v Evropi svoj višek v poznem srednjem veku. Leta 1378 je papež Urban VI. odobril praznik svete Ane na Angleškem; [10] 1481 pa je papež Sikst IV. vključil Marijin spominski dan tudi v rimski koledar. Leta 1584 pa ga je papež Gregor XIII. določil za cerkveni praznik.


3. Zavetnica

Sveta Ana je zavetnica (patrona) proti nevihti, pa tudi proti revščini. Ravno okrog Aninega praznika - 26.julija so velike vročine in je mnogo neviht. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev. Priporočajo se ji tudi razni obrtniki, zlasti pa rudarji.


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


Sveta Ana

Sveta Ana, hči Marija, vnuk Jezus, lesorez[1]

mati Device Marije

Rojstvo:
1. stoletje pred n. št., Seforis (Nazaret, Palestina; danes Izrael)

Smrt:
1. stoletje po n. št., Nazaret

Priznavanje
- Anglikanska cerkev
- Pravoslavna cerkev
- Luteranci
- Rimokatoliška cerkev
- Islam

Večje svetišče:
v Sloveniji je njej posvečenih nad 70 cerkva

God:
 26. julij (god skupaj z možem Joahimom)

Atributi:
 knjiga, hči Marija in vnuk Jezus, Mariji razlaga sveto pismo

Zavetništvo:
 materinstvo, matere, nerodovitne žene, srečen zakon, srečna zadnja ura, obrtniki, rudarji, zakonci, reveži

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


4. Slovstvo

Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II, Družina, Ljubljana 1989.
O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl), Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
A szentek élete, I. Diós (s sodelavci prevedel iz nemškega izvirnika – J. Weisbender: Heilige des regionalkalenders, S. Benno Verlag, Leipzig 1978). 2. popravljena izdaja, Szent István Társulat Budapest 1984.
E. Horváth: Régészet (Archeológia – skripta), Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011.


5.  Viri

Das Ökumenische Heiligenlexikon


6.  Viri in opombe

1.^ O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, 558.
2.^ http://www.bibleplaces.com/sepphoris.htm (http://www.bibleplaces.com/sepphoris.htm)
3.^ http://www.bibleinterp.com/articles/sepphoris.htm (http://www.bibleinterp.com/articles/sepphoris.htm)
4.^ http://www.itsgila.com/highlightssepphoris.htm (http://www.itsgila.com/highlightssepphoris.htm)
5.^ A szentek élete, I. Diós 377.
6.^ (Jn 5,2) E. Horváth: Régészet (Názáret környéke: Szeporisz vagy Cippori).
7.^ http://www.newadvent.org/cathen/01538a.htm (http://www.newadvent.org/cathen/01538a.htm)
8.^ Nekateri menijo, da je bilo duhovniku ime Ruben; gl. O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.
9.^ Mt 12,47s; Mr 3,31s
10.^ O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes 558.


7. Galerija slik


8. Notranje povezave

Tzippori ali Siforis – rojstni kraj svete Ane angleško.


9. Zunanje povezave

Ana - mati Device Marije na svetniki.org
Catholic Encyclopedia New Advent angleško.
Sepphoris - Did Jesus ever visit Sepphoris angleško.
Sepphoris - Bibel places angleško.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Ana (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Ana)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

V slovenskih goricah
Občina Sveta Ana, 17:25
predstavitveni film

Občina Sveta Ana (http://www.youtube.com/watch?v=vAdg4NLVVe8#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Kolovoz 17, 2012, 11:26:29 poslijepodne
16. avgust 2012.
 
Praznovanje velikega šmarna (Velike Gospe) in Rokovega v Šmarju pri Jelšah (foto in video)

Največji Marijin praznik, na Vzhodu (Istoku) poznan že od 5. stoletja po Kristusu ter Rokovo, so verniki in romarji (hodočasniki) od blizu in daleč praznovali tudi pri sv. Roku nad Šmarjem. Nekaj tisoč glava množica je v dveh dneh obiskala ta romarski biser Slovenije, za katerega pa se zdi, da korak za korak zopet pridobiva na prepoznavnosti in je vse močneje zakoreninjen med romarskimi središča Slovenije in celo širše.
 
V sredo, ko so verniki in romarji pri sv. Roku proslavljali največji Marijin praznik, je pri slovesnem bogoslužju gostoval mag. Srečko Hren, ki se ga večina spomni kot nekdanjega župnika v Šmarju, že kar nekaj let pa deluje kot župnik v župnijski cerkvi sv. Duha v Celju. Na ta dan se verniki tako Katoliške kot Pravoslavne Cerkve spominjajo Marijinega vnebovzetja. Slednje je papež Pij XII. šele leta 1950 razglasil kot cerkveno resnico oz. dogmo, čeprav številne cerkve in celo katedrale po svetu že stoletja izpričujejo vero v Marijino vnebovzetje.
 
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Prav tako je z romanjem oz. božjepotništvom. Slednje ima za romarje globok verski pomen, saj verne spominja, da romanje ni le potovanje od točke a do točke b temveč gre za potovanje k cilju, ki je večno življenje v nebesih. Po pričevanju številnih teologov naj bi romanje simboliziralo celotno življenjsko pot.
 
Slika:
Mag. Srečko Hren je tudi tokrat navdušil z zanimivo in slikovito pridigo, ki ji je vredno prisluhniti


 Mag. Hren je v pridigi poudaril, da je Marijin praznik praznik upanja. Sporoča nam, da je prav Marija, ki je najčistejši in najjasnejši simbol matere in žene, dosegla polnost življenja v večnosti, ki najbolje ponazarja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Praznovanje Marijinega vnebovzetja verne tudi spominja, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.
 
Vabljeni, da prisluhnete nagovoru mag. Srečka Hrena, ki smo ga v celoti posneli. Ogledate si ga lahko v spodnjem video posnetku.
 
 
Pridiga Srečka Hrena na sv Roku nad Šmarjem pri Jelšah 2012, 18:22

Pridiga Srečka Hrena na sv Roku nad Šmarjem pri Jelšah 2012 (http://www.youtube.com/watch?v=Jd7gHxWzAL8#)
 
 
 Sv. Rok so v sredo in četrtek obiskali številni verniki od blizu in daleč, med njimi v družbi ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka tudi evropski poslanec in predsedniški kandidat dr. Milan Zver.
 
Slika:
Tudi na Rokovo so se pri slovesni sv. maši zbrali številni romarji in verniki

 
Na god sv. Roka pa je mašo daroval pred slabimi tremi meseci imenovan koprski škof dr. Jurij Bizjak. Slednji je v nagovoru številnim zbranim vernim in romarjem predstavil zavetnika cerkve sv. Roka in pridigal o njegovem življenju in delovanju. Življenjepis sv. Roka je sicer zgodovinsko nezanesljiv, a je zgodovinsko izpričana moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih.
 
Slika:
Tudi koprski škof dr. Jurij Bizjak slovi kot izredno dober govornik

 
Slovenci, še posebej Šmarčani, že od nekdaj častimo sv. Roka, upodobljenega samega ali skupaj s sv. Sebastjanom; v romarski obleki, s palico in bučo. Z roko kaže na kužno bulo na stegnu. Poleg njega je tudi pes s kruhom v gobcu. Marsikje je upodobljen tudi z angelom, ki nosi posodo z zdravili in ko zdravi kužne bolnike. Častimo ga kot velikega prošnjika zoper kugo, ki je v naših deželah razsajala in sicer goduje 16. avgusta.
 
 
Oglejte si še fotogalerijo z letošnjega praznika pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah:
http://www.kozjansko.info/galerija/category/500-marijinovnebovzetjeinrokovosmarje2012.html (http://www.kozjansko.info/galerija/category/500-marijinovnebovzetjeinrokovosmarje2012.html)


Vabljeni, da prisluhnete tudi nagovoru škofa dr. Jurija Bizjaka, ki ga je imel v čast tega svetnika

Škof Bizjak na sv. Roku - Rokovo 2012, 23:30
Nagovor koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka na sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah.

Škof Bizjak na sv. Roku - Rokovo 2012 (http://www.youtube.com/watch?v=Yqb33UaWCxI#)


 
Zvir:
http://www.kozjansko.info/najbolj-brani-clanki/6086-veliki-smaren-in-rokovo-praznovali-na-sv-roku-nad-smarjem-pri-jelsah-foto-in-video.html (http://www.kozjansko.info/najbolj-brani-clanki/6086-veliki-smaren-in-rokovo-praznovali-na-sv-roku-nad-smarjem-pri-jelsah-foto-in-video.html)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Listopad 30, 2012, 10:31:16 poslijepodne
V meni je California

V meni je California, v noči s tabo vedno zaživi.
V meni je California, v noči s tabo vedno zaživi.

Ljubezen s tujcem si skusila, pustil ti bo svoj naslov.
Zdaj si srečna v drugem svetu, postala dama si in pol.
A tebi to še ni dovolj, hočeš, da ves svet bo tvoj.
Vendar spet si se zmotila, zdaj sama greš domov.

Vem, moje roke res so črne, a dobro moje je srce.
Bil bi voda, ko boš žejna, bil bi vino, da opiješ se.


California - V meni je California, 05:11

California - V meni je California (http://www.youtube.com/watch?v=kSaaXnamPXk#)
Naslov: Odg: GRADNJA FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH
Autor: kuntakinte - Studeni 04, 2012, 11:28:54 poslijepodne
Vremenska postaja
Ravne na Koroškem

Čas zadnje meritve
3.11.2012 ob 20:00
 
  Temperatura zraka 4.5°C   
  Vlaga zraka 96.8   
  Smer vetra 228   
  Hitrost vetra (m/s) .8   
  Max. hitrost vetra (sunki m/s) 4.2   
  Energija sončnega sevanja -1   
  Višina padavin v zadnje pol ure (mm) 0   
  Skupaj padavin od 7. ure dalje (mm) 0
http://www.ravne.si/ (http://www.ravne.si/)

OBVESTILO IN VABILO OBČANOM - MOŽNOST ZAGOTOVITVE NAJCENEJŠEGA PLINA 
 Na osnovi znižanja cene zemeljskega plina na trgu, smo na pobudo občanov, v Občini Ravne na Koroškem pričeli iskati možnost zagotovitve ugodne cene zemeljskega plina za občane. Zato v dogovoru s Petrol Energetiko d.o.o., organiziramo informacijsko pisarno, kjer bo možno dobiti vse informacije o trenutni ceni plina, o novi ponudbi Petrola Energetike za gospodinjstva in poslovne odjemalce.

 Vabilo 46.59 kB http://www.ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=2094 (http://www.ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=2094)
http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7286 (http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7286)

Namera o ustanovitvi služnosti za postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb 
 Občina Ravne na Koroškem objavlja Namero o ustanovitvi služnosti za postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb v Občini Ravne na Koroškem. Več o nameri pod rubriko "Javni razpisi in pozivi". 
http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7318 (http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7318)

GRADNJA FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH V LASTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM 
 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM VABI VSE ZAINTERESIRANE PRIJAVITELJE K ODDAJI PRIJAVE NA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE ZA GRADNJO FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH  V LASTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM. RAZPISNA DOKUMENTACIJA JE NA VOLJO V MENIJU JAVNI RAZPISI/JAVNI RAZPISI IN POZIVI.
http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7263 (http://www.ravne.si/index.php?site=main&sid=7263)

Na podlagi 31. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010 in 75/2012, v nadaljevanju: ZSPDSLS), 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011 in 42/2012) Občina Ravne na Koroškem objavlja

Namero o ustanovitvi služnosti
za postavitev sončnih elektrarn na
strehah javnih stavb
v Občini Ravne na Koroškem

Občina Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: služnostni zavezanec) namerava za obdobje 15-tih let podeliti služnostno pravico za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončnih fotonapetostnih elektrarn (v nadaljevanju: SE) na strehah spodaj navedenih objektov:

OBJEKT    
Identifikacijski znak (ID) nepremičnine,
katastrska občina   
Predvidena minimalna moč SE (kW)

DTK (Dom telesne kulture), Na gradu 6, Ravne   882 – 766/0, k . o. 882 - Ravne
UE Ravne, Čečovje 12a    882 – 622/0, k. o. 882 - Ravne   
Vrtec Levi devžej, Kotlje 11, 2394 Kotlje   896  - 100/0, k. o. 896 - Kotlje   
ZD RAVNE+ Lekarna, Ob Suhi 11   882 - 239/1, k. o. 882 - Ravne, 882 - 239/2, k. o. 882 - Ravne. 882 – 243/0, k. o.  882 - Ravne   
OŠ Koroški jeklarji, Javornik 35   882 – 100/19, k. o. 882 - Ravne   

I.   IZHODIŠČA:

1.   predvidena minimalna moč postavljenih SE (kW) znaša 400 kW.
2.   Minimalno 2% nadomestilo od proizvedene energije.

Po poteku služnostne dobe mora služnostni upravičenec služnostnemu zavezancu brezplačno predati postavljene SE v last in posest.

II.   POGAJANJA
Če se bo za sklenitev pravnega posla zanimalo več interesentov, se bo pred sklenitvijo pogodbe skladno z 31. členom ZSPDSLS izvedel postopek pogajanj.


III.   SKLENITEV POGODBE:
Odločitev o sklenitvi neposredne pogodbe – pogodbe o ustanovitvi služnosti za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončnih fotonapetostnih elektrarn za dobo 15 let, bo občina sprejela po preteku 15 dni od datuma objave te namere na spletni strani Občine Ravne na Koroškem oz. po opravljenem izboru na podlagi pogajanj s prijavitelji.

   Občina Ravne na Koroškem
   župan
   mag. Tomaž ROŽEN, l.r.
http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7317 (http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7317)

GRADNJA FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARN NA JAVNIH OBJEKTIH V LASTI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - javni razpis za podelitev koncesije
http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7261 (http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7261)

POZIV PROMOTORJEM K PODAJI VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA IZVEDBO PROJEKTA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Občina Ravne na Koroškem v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS 127/2006) vabi vse zaineresirane promotorje k oddaji nezavezujočih  vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo doma starejših občanov Ravne na Koroškem.

Priloge:
 Poziv promotorjem  http://www.ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=2088 (http://www.ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=2088)
http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7273 (http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=7273)

N A M E R A
ZA USTANOVITEV SLUŽNOSTNIH PRAVIC ZA
POSTAVITEV SONČNIH ELEKTRARN NA
OBJEKTIH V LASTI OBČINE SEVNICA
http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/razpisi/2012/namera_o_ustavnovitvi_stvarne_sluznosti_soncne_elektrarne.pdf (http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/razpisi/2012/namera_o_ustavnovitvi_stvarne_sluznosti_soncne_elektrarne.pdf)
Naslov: Odg: Projekt 72 ur
Autor: kuntakinte - Studeni 04, 2012, 11:33:30 poslijepodne
Spremljajte projekt 72 ur
Z nalogo, da v roku 72 ur postavijo otroško igrišče v Kočah pri Postojni

72 ur je vseslovenski projekt Mladinskega ceha, saj na ravni celotne Slovenije v 20 krajih sodeluje 500 mladih, vloženih pa bo 30 tisoč prostovoljnih ur.
Več v priponki
http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=2003&pid=13574 (http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=2003&pid=13574)

Koče, 29.10.2012
Spoštovani,
vljudno Vas vabimo k spremljanju projekta 72 ur, ki ga bo izpeljala tudi skupina v vaši neposredni bližini. Včeraj ob 15. uri smo izvedeli vsebino in lokacijo našega projekta, tako da bomo naslednjih 72 ur večino časa:
1. Delali: Naša naloga je, da v roku 72 ur postavimo otroško igrišče v Kočah pri Postojni Včeraj smo začeli z intenzivnim načrtovanjem dela in delitvijo nalog.
2. Se nahajali: V neposredni bližini avtobusnega postajališča v Kočah (pri Postojni) oz. v prostorih KŠD Koče, Koče 48
Skupina desetih mladih bo naslednjih 72 ur intenzivno sodelovala v okviru projekta Mladinskega ceha. Projektno nalogo bomo predvidoma zaključili 31. oktobra ob 15. uri, ko se akcija 72 ur zaključi.
72 ur je vseslovenski projekt Mladinskega ceha, saj na ravni celotne Slovenije v 20 krajih sodeluje 500 mladih, vloženih pa bo 30 tisoč prostovoljnih ur.
Najbolj zanimivi, tudi slikovno, bodo trenutki drugega in tretjega, finalnega dneva, ko se bodo rezultati dela že lahko opazili. Skupina bo sicer ves čas projekta na voljo za izjave.
Večino časa bomo preživeli na sedežu naše skupine, Koče 48, kje bomo reševali izziv, pa nas kontaktirajte in vam sporočimo.
Lahko se obrnete na:
- vodjo lokalne skupine (Petra Zalar, 031/200-073, 5ra.zalar@gmail.com)
- vodjo in koordinatorja celotnega projekta 72 ur (Franci Bačar, 040/503-699, franci@mladinski-ceh.si)
S prijaznimi pozdravi,
Petra Zalar
vodja lokalne skupine
Več: www.mladinski-ceh.si (http://www.mladinski-ceh.si), www.72ur.si (http://www.72ur.si), Facebook: 72ur, Twitter: #72ur
http://www.postojna.si/dokument.aspx?id=7190 (http://www.postojna.si/dokument.aspx?id=7190)

Na dan reformacije novo igrišče v Kočah
http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=2003&pid=13577 (http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=2003&pid=13577)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Studeni 04, 2012, 11:40:20 poslijepodne
Projekti
Opis aktualnih večjih projektov v občini.
Informirali vas bomo tudi o pripravi in izvajanju posameznega projekta!
12.10.2012
Ureditev pešpoti in glavne državne kolesarske povezave Celje - Laško
14.08.2012
Nova žalnica v Laškem
04.06.2012
Reševanje poplavne ogroženosti občine Laško
15.02.2012
Prostorska umestitev državne in lokalne Infrastrukture na območju Laško - jug (Marija Gradec)

Gradimo za vas
Predstavitev in opis pomembnejših investicij v občini Laško, ki se trenutno izvajajo.
01.10.2012
Vodovod Vrh–Radoblje–Globoko in položitev kanalizacije Radoblje
03.08.2012
Obnova starega mestnega jedra v Laškem
04.06.2012
Začetek prestavitve marijagraškega ovinka
15.02.2012
Gradnja mostu v Jurkloštru

Zgradili smo
Predstavitev in opis pomembnejših zaključenih investicij v občini Laško.
12.10.2012
Poglobitev podvoza v Radobljah
09.10.2012
III. faza rekonstrukcije LC 200040 Brstovnica – Lažiše
09.10.2012
Sanacija predora za varen promet na JP 702420 Izbira – Podšmihel
08.10.2012
Vodovod Vrh–Radoblje–Globoko in položitev kanalizacije Radoblje
03.08.2012
Prvi sklop asfalterskih del 2012 v krajevnih skupnostih
03.08.2012
Posodobitev ceste JP 700733 Mačkovec – Dovšek in JP 897170 Kalobje - Mačkovec
03.08.2012
III. faza posodobitve ceste LC 200130 Lahomno - Reka – Doblatina
03.08.2012
Posodobitev ceste JP 700160 Rimske Toplice - Borovo
http://www.lasko.si/index.php (http://www.lasko.si/index.php)

150 let proge Zidani Most-Sisak
1. oktobra je minilo že stoletje in pol, odkar je železniška proga povezala Zidani Most z Zagrebom in Siskom. Železnica je v kraje ob njej prinesla napredek in razvoj, še danes pa je proga nepogrešljiv del evropskega železniškega omrežja. Častitljiva obletnica je bila obeležena v soboto, 13. oktobra, ko je posebni vlak potnike popeljal  iz Ljubljane v Dobovo. Na postanku v Zidanem Mostu so potnike prijazno pozdravili tudi domačini, osrednja slovesnost pa je bila v Krškem.
http://www.lasko.si/content/view/1700/26/lang,si/ (http://www.lasko.si/content/view/1700/26/lang,si/)

Vabilo na brezplačno predavanje za voznike motornih vozil
 VABILO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
TER PREIZKUS SPRETNOSTI PRI VOŽNJI AVTOMOBILA
PREDAVANJE BO V TOREK, 6. 11. 2012 OB 18.00 URI V KOLPERN NA JESENICAH (1.nadstropje)
PRAKTIČNI PREIZKUS SPRETNOSTI PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM BO PRAV TAKO V TOREK, 6. 11. 2012 OD 17.00 URE DALJE (zbirno mesto pred Kolpern na Jesenicah)
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Jesenice, organizira v sodelovanju z Avto šolo B&B d.o.o. ter Policijsko upravo Kranj,  brezplačno predavanje za voznike motornih vozil ter izvedbo preizkusa praktične vožnje z avtomobilom. Vožnja avtomobila je vsak dan zahtevnejša. Pravila cestnega prometa se stalno spreminjajo in dopolnjujejo. Razvoj cestnega prometa postavlja pred voznike vedno nove in večje zahteve. Veliko prometnih nesreč se zgodi zaradi pomanjkanja znanja. V prometu je zelo pomembno, da svoje znanje stalno obnavljamo in dopolnjujemo. S sodobnimi pripomočki želimo voznikom predstaviti najpomembnejše vidike varnosti v cestnem prometu ter osvežiti in posodobiti pred leti pridobljeno znanje.
 VLJUDNO VABLJENI!
Informacije na telefonu št. ...
http://www.jesenice.si/sl/medijski-center/novice/item/3109-vabilo-na-brezpla (http://www.jesenice.si/sl/medijski-center/novice/item/3109-vabilo-na-brezpla)čno-predavanje-za-voznike-motornih-vozil

Obvestilo - Natura 2000
 V Sloveniji se načrtujejo spremembe omrežja Natura 2000. Ker Občina Radenci sodi med tiste občine, v katerih se načrtujejo spremembe omrežja Natura 2000, Občina Radenci zbira do vključno 9.11.2012  pripombe na dani predlog sprememb, do katerega lahko dostopate na naslednjem spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK (http://rkg.gov.si/GERK)   Več o Naturi 2000 in opozorilih Evropske komisije (zaradi katerih se načrtujejo spremembe) najdete na: www.natura2000.gov.si (http://www.natura2000.gov.si)
                                                      Občinska uprava Občine Radenci
Navodila Natura | pdf | http://radenci.si/doc_pdf_2012/navodila_natura.pdf (http://radenci.si/doc_pdf_2012/navodila_natura.pdf)
Navodila Natura 2 | pdf | http://radenci.si/doc_pdf_2012/navodila_natura2.pdf (http://radenci.si/doc_pdf_2012/navodila_natura2.pdf)
http://www.radenci.si/ (http://www.radenci.si/)

JAVNI POZIV
 Občina Tržič in Medobčinski inšpektorat Kranj (v nadaljevanju: MIK) bosta v mesecu septembru 2012 pričela z akcijo preverjanja višine živih mej, grmičevja in ostale vegetacije, ki se nahaja ob občinskih kategoriziranih cestah.
 Zato pozivamo vse lastnike, ki imajo ob občinskih kategoriziranih cestah zasajene žive meje, grmičevje ali drugo vegetacijo, ki s svojo rastjo ovira prevoznost oziroma zmanjšuje preglednost ceste, da jo skladno z zakonskimi določili, ki urejajo to področje do 30.09.2012 sami odstranijo oziroma uredijo tako, da bo zagotovljena ustrezna prevoznost oziroma preglednost ceste.
 V kolikor lastniki ne bodo upoštevali tega poziva in opozorila, bo inšpektor MIK na stroške lastnika odredil odstranitev vegetacije izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih kategoriziranih cest, zoper kršitelja pa izrekel globo.
http://www.trzic.si/ (http://www.trzic.si/)
Naslov: Odg: Ljubljanska vinska pot
Autor: kuntakinte - Studeni 04, 2012, 11:45:21 poslijepodne
Ljubljanska vinska pot
 V soboto, 3. novembra 2012, boste lahko med 10. in 17. uro pokušali in kupovali vina ter kulinarične dobrote na več kot stotih stojnicah na Mestnem trgu, Stritarjevi ulici, na Tromostovju, Cankarjevem nabrežju ter na Čevljarskem mostu in Bregu.
Svoja vina bodo v pokušino in nakup ponudili vinarji iz vseh slovenskih vinorodnih dežel in okolišev, pridružile pa se jim bodo kmetije z mlečnimi, mesnimi, krušnimi in drugimi domačimi dobrotami ter nekatere gostilne in restavracije.
Ljubljansko vinsko pot bodo popestrile tudi občinske stojnice ter nekatere turistične organizacije in društva, kot je Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki bo oživelo običaj tovorjenja vina po Ljubljanici. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli številni ljudski godci, pevci in plesalci, ki bodo obiskovalce s svojim plesom, glasbo in prikazom običajev popeljali na različne konce Slovenije.
Novost letošnje Predmartinove Ljubljane so Županska vina v Mestni hiši. V atriju Mestne hiše se bodo med 10. in 14. uro s svojimi županskimi, protokolarnimi vini predstavili župani in županje iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije.
Ljubljanska vinska pot je vključena tudi v redna vodstva zavoda Turizem Ljubljana. Vodstvu se lahko pridružite ob 11. uri pred Mestno hišo.
http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/79757/detail.html (http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/79757/detail.html)

Javna tribuna o strategiji mestnega potniškega prometa
Mestna občina Kranj je pristopila k izdelava strategije mestnega potniškega prometa. V ta namen je dokument izdelalo podjetje OMEGA consult, d. o. o.
 Strategija mestnega potniškega prometa zajema predloge ukrepov za povečanje učinkovitosti mestnega potniškega prometa, zvišanje deleža uporabe mestnega potniškega prometa, zagotavljanje boljše pokritosti z mestnim potniškim prometom, znižanje obremenjevanja okolja zaradi zmanjšane uporabe osebnih avtomobilov in podaja smernice razvoja mestnega prometa v mestni občini Kranj.
Projekt je zaključen, zato vabimo vso zainteresirano javnost
na predstavitev
v petek, 9.11.2012, od 10. uri v sejni sobi št. 15 v Mestni občini Kranj.
http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto/aktualno/novice&showNews=NEWSLPKPYF112201283953&cPage=1 (http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto/aktualno/novice&showNews=NEWSLPKPYF112201283953&cPage=1)

JAVNO POVABILO k oddaji informativnih ponudb za prodajo nepozidanih stavbnih zemljišč za poslovno pozidavo na območju Mestne občine Nova Gorica
 Mestna občina je zainteresirana za nakup tovrstnih zemljišč za ureditev poslovnih con na območju Mestne občine Nova Gorica.

Ponudba mora vsebovati:
 1.Ime in priimek ter naslov lastnika zemljišča
 2.K.o., parcelna številka, velikost zemljišča
 3.Cena na m2
 
Vloge je potrebno oddati s priporočeno pošiljko na naslov Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, s pripisom Ponudba na javno povabilo za prodajo nepozidanega stavbnega zemljišča  za poslovno pozidavo – NE ODPIRAJ. Rok oddaje ponudb je do vključno 16.11.2012.
 Informacije o javnem povabilu: vsa dodatna pojasnila in informacije lahko dobite na Mestni občini Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, v pisarni št. 28, na tel. štev.  05 33 50 167 ali pa pošljete vprašanja na e- naslov:  mestna.obcina@nova-gorica.si.
 Matej Arčon
 ŽUPAN
http://www.nova-gorica.si/v_srediscu/ (http://www.nova-gorica.si/v_srediscu/)

Poziv prebivalcem za prevzem vreč s peskom
 Štab Civilne zaščite Mestne občine Nova Gorica sporoča, da je prejel vremensko opozorilo Republiškega štaba za civilno zaščito za ta konec tedna, po katerem ponovno obstaja možnost poplavljanja reke Vipave in njenih pritokov. Do dodatnih poplav lahko pride tudi zaradi že zdaj zelo razmočenega terena. Zato štab poziva vse občane Mestne občine Nova Gorica, ki bi se radi zavarovali pred vdorom vode v ogrožene objekte, da brezplačno prevzamejo vreče s peskom DANES, V PETEK, 2. novembra 2012, v Gasilskem domu Nova Gorica (Sedejeva 9, odprt 24 ur na dan) ali na sedežu podjetja Gratip d.o.o. v Zaloščah (Zalošče 29a) med 8. in 18. uro. Gasilce namreč skrbi, da v primeru ponovnih poplav zaradi velikega števila potrebnih intervencij ne bi uspeli vsem pravočasno dostaviti vreče. 
 Štab Civilne zaščite Mestne občine Nova Gorica obvešča občane, da bo od DANES v petek, 2. novembra, v nenehni pripravljenosti (24 ur na dan) do preklica.
http://www.nova-gorica.si/slo/2012110212563334/ (http://www.nova-gorica.si/slo/2012110212563334/)

Za konec tedna ponovno napovedane poplave – pri ajdovskih gasilcih so vam na voljo protipoplavne vreče s peskom
 Vremenoslovci nam za konec tedna ponovno napovedujejo obilnejšo mero padavin ter posledično poplave. Pri ajdovskih gasilcih (Tovarniška ulica) si lahko priskrbite protipoplavne vreče.
 Civilna zaščita je s sklepom poveljnika v pripravljenosti že od 30. oktobra. Konec tedna naj bi namreč obilnejše deževje ponovno povzročilo poplavljanje rek. Na našem območju se bo preko svojih bregov razlivala predvsem Vipava, niso pa zanemarljivi niti drugi vodotoki, ki se ob večjem deževju hitro prenapolnijo.
 Pazite nase, zavarujte sebe in svoje premoženje – če potrebujete protipoplavne vreče s peskom, se ponje lahko odpravite v ajdovskih Gasilski dom na Tovarniški ulici. 
http://www.ajdovscina.si/sporocila_za_javnost/2012110208445458/ (http://www.ajdovscina.si/sporocila_za_javnost/2012110208445458/)

OBVEŠČANJE JAVNOSTI O AKTIVNOSTIH NA STRELIŠČU BLOŠKA POLICA
V prilogi se nahaja načrt streljanj na strelišču Bloška Polica za mesec NOVEMBER 2012.
Priloga
Aktivnosti- NOVEMBER 2012 http://www.cerknica.si/assets/files/a_2018_1383.pdf (http://www.cerknica.si/assets/files/a_2018_1383.pdf)
http://www.cerknica.si/obvescanje-javnosti-o-aktivnostih-na-streliscu-bloska-polica-14 (http://www.cerknica.si/obvescanje-javnosti-o-aktivnostih-na-streliscu-bloska-polica-14)
Naslov: Odg: Zgodovina v kozarcu
Autor: kuntakinte - Studeni 04, 2012, 11:48:23 poslijepodne
Natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe za krovno
OBČINA IDRIJA RAZPISUJE
Natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe za krovno blagovno znamko turistične destinacije Idrija
...
http://www.idrija.si/razpisi/javni-natecaji/2525-natecaj-za-oblikovanje-celostne-graficne-podobe-za-krovno.html (http://www.idrija.si/razpisi/javni-natecaji/2525-natecaj-za-oblikovanje-celostne-graficne-podobe-za-krovno.html)
 
NOVO! Brošura motorističnih poti na Gorenjskem
V okviru projekta RDO Gorenjska, je v septembru izšla brošura Motoristične poti na Gorenjskem v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
Opis poti in brošuro, si lahko ogledate tudi prek interneta.
http://www.bled.si/news.asp?tab=1&nid=779 (http://www.bled.si/news.asp?tab=1&nid=779)

Zgodovina v kozarcu
Uspešen ciklus predavanj Zgodovina v kozarcu, ki ga je dr. Marko Prpič v letu 2011 izvedel v Mestnem muzeju Ljubljana, se bo zaradi zanimanja obiskovalcev ponovno odvil v novembru in decembru 2012. Vabljeni na zanimivo zgodovinsko popotovanje v svet, ki so ga na tak ali drugačen način zaznamovale izbrane pijače.
Ponedeljek, 5. 11., ob 18.00: ZGODOVINA IZ KOZARCA VINA
 Na prvem srečanju bomo spregovorili o vinu, od antične Grčije in rimskega cesarstva, ki sta imela velike zasluge pri širjenju vinske trte, do srednjeveških krščanskih samostanov, ki so vino pridelovali za liturgične namene, in pomena vina danes.
 Ponedeljek, 12. 11., ob 18.00: ZGODOVINA IZ KOZARCA PIVA
 Star egipčanski pregovor pravi: »Usta zadovoljnega človeka so napolnjena s pivom.« Tako so o svoji priljubljeni pijači razmišljali stari Egipčani. Zanje je bilo pivo pijača, hrana in plačilno sredstvo. V času antične grške in rimske civilizacije so na pivo gledali zviška, saj je veljalo za pijačo »barbarov«. Kljub temu je pivo prestalo tudi mračni srednji vek in se ohranilo do današnjih dni, ko velja za najbolj razširjeno alkoholno pijačo.
 Ponedeljek, 19. 11., ob 18.00: ŽGANE PIJAČE V KOLONIALNI DOBI
 Kolonialno dobo so zaznamovale alkoholne pijače in suženjstvo, ki gotovo sodi med najbolj sramotna poglavja zahodne civilizacije. To je bil čas velikih odkritij ter hkrati velikih priložnosti za drzne in pohlepne. Spremljali bomo boj za svetovno prevlado, nastanek prvih multinacionalnih družb in pogledali, kako so s tem povezani rum, gin in viski.
 Ponedeljek, 26. 11., ob 18.00: ZGODOVINA IZ SKODELICE ČAJA
 Pravijo, da le vode spijemo več kot čaja. Pa ni bilo vedno tako. Nekoč so ga uživali samo na Kitajskem in Japonskem, v Evropo pa so ga na začetku 17. stol. pripeljali Holandci. Vendar so jih Britanci kmalu izrinili iz trgovine s čajem. Skoraj dve stoletji je imela v svojih rokah to izjemno donosno dobrino britanska Vzhodnoindijska družba. V tem času so se uveljavili kot najmočnejša družba na svetu, imeli so svoje trgovske ladje, vojsko, lahko so odločali o vojni in miru.
 Ta veseli dan kulture
 Ponedeljek, 3. 12., ob 18.00: ZGODOVINA IZ SKODELICE OMAMNE KAVE
 Kava velja za najbolj razširjeno poživilo na svetu, ki mnoge premami s svojo edinstveno aromo in okusom. Skodelica črnega, dišečega napitka nas spremlja že vse od 16. stoletja, pomembno vlogo pa je imela v obdobju evropskega imperializma.
 Sreda, 12. 12., ob 18.00: ZGODOVINA IZ KOZARCA OSVEŽUJOČE COCA-COLE
 Coca-Cola bolje kot katerikoli drug proizvod simbolizira Združene države Amerike, ameriški način življenja in potrošništvo. V obdobju hladne vojne je mnogim pomenila simbol za demokracijo in svobodo izbire. Tistim, ki niso prisegali na ameriške vrednote, je predstavljala globalni kapitalizem in moč multinacionalnih družb, način za ekonomsko kolonizacijo sveta, ki je zamenjala odkrite oblike kolonializma.
http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/aktualno/vsi-dogodki/zgodovina-v-kozarcu/ (http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/aktualno/vsi-dogodki/zgodovina-v-kozarcu/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Studeni 25, 2012, 08:40:52 poslijepodne
Sveta Katarina

Sveta Katarina, znana tudi kot sveta Katarina Aleksandrijska in sveta Katarina Sinajska, egiptovska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.

Vsebina 
1 Življenjepis
1.1 Legenda – pasijon
1.2 Katarinin upor češčenju malikov
2 Smrt in češčenje
2.1 Mučeništvo
2.2 Svetišče treh ver
2.3 Zavetnica
2.4 Pomen in pogostnost imena
3 Opombe
4 Viri
5 Zunanje povezave
 

1 Življenjepis

Rojena je bila okrog leta 282 v Aleksandriji, kjer naj bi tudi umrla mučeniške smrti v prvih letih 4. stoletja (najbrž leta 307). Njeno truplo naj bi angeli takoj odnesli na goro Sinaj, kjer sta iz njenega groba pritekla mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.

1.1 Legenda – pasijon
Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je pasijon iz 6. ali 7. stoletja, ki ima izrazito legendarni značaj. Legendo o sv. Katarini so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju. Ljudstvo je to svetnico ob Barbari in Marjeti, drugih dveh svetnicah z Vzhoda, uvrstilo med pomočnike v sili. O razširjenosti češčenja sv. Katarine pri nas govori dejstvo, da ji je na slovenskih tleh posvečenih 35 cerkva, od tega 29 podružnic. Spomin na sveto Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi.

1.2 Katarinin upor češčenju malikov
Pasijon pripoveduje, da je cesar Maksencij ali Maksimin ob odhodu iz Aleksandrije ukazal, da morajo vsi prebivalci žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla s svojimi služabniki v svetišče, da bi spodbudila kristjane k zvestobi. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala: »Zakaj pogubljaš ljudi s češčenjem malikov? Uči se spoznavati Boga, stvarnika sveta, in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo pekla!« Cesar jo je ukazal privesti k sebi v palačo. Poklical je modroslovce in govornike, da bi Katarino odvrnili od krščanstva. Katarina pa je znala tako prepričljivo govoriti o krščanski veri, da je vse tiste cesarjeve modrijane spreobrnila.


2 Smrt in češčenje

2.1 Mučeništvo
Ko cesar zlepa ni mogel nič doseči, ji je zagrozil s kaznimi. Vrgel jo je v ječo, kjer jo je obiskal Kristus in ji je golob prinašal hrano. Tudi ječa Katarine ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi: ostri noži na kolesu naj bi jo razrezali. Toda to se ni zgodilo: kolo se je razletelo. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela cesarica in visoki dvorjan Porfirij. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt. Z obglavljenjem naj bi usmrtili tudi Katarino. Ko so jo peljali iz mesta, je molila za vse verne in Bog ji je govoril iz oblaka. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi. Angeli so njeno truplo brž odnesli na goro Sinaj, kjer danes stoji znameniti samostan svete Katarine.

2.2 Svetišče treh ver
Egiptovski predsednik Anvar Sadat je poleg tega samostana 19. novembra 1979 začel gradnjo velikega verskega središča za tri enobožne religije: krščansko, židovsko in muslimansko z željo, da bi ta kraj, kjer je Bog v Stari zavezi izročil Mojzesu 10 zapovedi, postal prostor molitve in češčenja edinega pravega Boga. [1]

2.3 Zavetnica
Ikona svete Katarine Aleksandrijske s prizori njenega mučeništva.
Mučeništvo svete Katarine, naslikal Masolino da Panicale.Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, filozofov in učenjakov. Priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro. Na pomoč jo kličejo neporočena dekleta, delavci, ki delajo s kolesi (lončarji, brusilci nožev, strojarji, kolarji, tkalci, mlinarji), arhivarji, pleskarji, vzgojitelji, dekleta, pravniki, odvetniki, knjižničarji, knjigarnarji, dekle, mehaniki, klobukarji, bolniške sestre, modrijani, modroslovci, pridigarji, šolarji, učenci, dijaki, pisarji, tajniki, stare device, stenografi, študentje, bogoslovci in teologi. Od ustavov se ji priporočajo pariška univerza in zavodi Balliol, Massey, Żejtun, Żurrieq, Santa Catalina, San Pablo City na Filipinih in Aalsum na Nizozemskem.

2.4 Pomen in pogostnost imena
Med sto najpogostejšimi slovenskimi imeni je bilo leta 1980 ime Katarina na 30. mestu. Poleg Katarine so najbolj znane različice Katja, Katica, Kati, malo manj pa Katka, Katika, Katinka, Katra, Katrina, Kata, Katalin, Katija, Katjuša. Korenina imena Katarina je grška beseda »katara«, kar pomeni »čista«. »Ali bi hodile pokonci naše Katarine, ko bi vedele, kaj se skriva za tem plemenitim imenom!« začenja pisateljica Zora Tavčar svoj duhoviti sprehod med ženskami s tem imenom v svoji knjigi Poklical si me po imenu. [2]


3 Opombe

1.^ Sveta Katarina djevica i mučenica. Spas (studentski pastoral). Pridobljeno dne 2012-2-3.
2.^ S. Čuk. Svetnik za vsak dan, II. Str. 232s.


4 Viri

B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
Britannica-Hungarica, Világenciklopédia, Magyar világkiadó Budapest 1994. (Tizenötödik kiadás 1994, by Encyclopaedia Britannica, Inc. Chicago-Auckland-London-Madrid-Manila-Párizs-Róma-Sydney-Szöul-Tokió-Toronto)
S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
I. Diós (s sodelavci): A szentek élete. Szent István Társulat, Budapest 1984.
N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.


5  Zunanje povezave

New Advent - Katoliška enciklopedija
http://www.newadvent.org/cathen/03445a.htm (http://www.newadvent.org/cathen/03445a.htm)

Cerkev Sveta Katarina, Topol nad Medvodami
http://www.hribi.net/gora/sveta_katarina_topol/5/1661 (http://www.hribi.net/gora/sveta_katarina_topol/5/1661)

Sveta Katarina, djevica i mučenica (hrvaško)
http://www.zupa-svkriz.hr/kalendar/novi/opis.php?dat=katarina1125.htm (http://www.zupa-svkriz.hr/kalendar/novi/opis.php?dat=katarina1125.htm)

Spas (Studentski pastoral): Sveta Katarina Aleksandrijska (hrvaško)
http://studentski-pastoral.com/index.php?option=com_content&view=article&id=39&Itemid=38 (http://studentski-pastoral.com/index.php?option=com_content&view=article&id=39&Itemid=38)


Sveta Katarina, samostan na Sinaju – spletna stran youtube:

SVETA KATARINA MANASTIR SINAJ GORA MOJSIJEVA, 05:40
SVETA KATARINA MANASTIR SINAJ GORA MOJSIJEVA (http://www.youtube.com/watch?v=LFYKaValrHw#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Studeni 25, 2012, 08:41:47 poslijepodne
Sveta Katarina Sienska

Katarina Sienska, svetnica, cerkevna učiteljica,
* 25. marec 1347, Siena, † 29. april 1380, Rim


Življenje

Katarina Sienska se je rodila 1347 v Sieni. Leta 1353 je videla Jezusa in se zato odločila, da ne bo nikoli privolila v zakon. Leta 1363 je vstopila v tretji red sv. Dominika. Nato je tri leta preživela v samoti in prestala težko notranjo krizo, po mistični zaroki z Jezusom pa se je vrnila med ljudi. Njena skrb za druge je pritegnila pozornost Siencev, saj je spreobračala grešnike in stregla ter ozdravljala kužne bolnike. Posegla je tudi v politiko in reformo Cerkve. Postala je svetovalka vladarjev in cerkvenih osebnosti. Novo videnje leta 1376 jo je pirsililo, da je prepričala Gregorja XI., da se je vrnil v Rim in se zavzela za edinost Cerkve. Leta 1377 je ustanovila prvi samostan.
Umrla je 29. aprila 1380 v Rimu. Leta 1970 ji je Pavel IV. priznal naziv cekrvene učiteljice, leta 1999 pa jo Janez Pavel II. je razglasil za svetnico Evrope.
Upodabljajo jo v oblačilu dominikanskih tretjerednic, pogosto drži v roki srce, lilijo, križ ali knjigo.


Zunanje povezave

http://www.sticna.com/vrtnice/sveta_katarina_sienska_1347_1380.html (http://www.sticna.com/vrtnice/sveta_katarina_sienska_1347_1380.html)
http://kapitelj.blogspot.com/2007/06/sv-katarina-ivljenjepis.html (http://kapitelj.blogspot.com/2007/06/sv-katarina-ivljenjepis.html)
http://zupnije.rkc.si/crnuce/svetnik.php?stran=katarinasienska (http://zupnije.rkc.si/crnuce/svetnik.php?stran=katarinasienska)
http://www.radiovaticana.org/slv/articolo.asp?c=441768 (http://www.radiovaticana.org/slv/articolo.asp?c=441768)
http://www.lifeteen-si.com/svetnik.php?arhiv=1&svetnik=12 (http://www.lifeteen-si.com/svetnik.php?arhiv=1&svetnik=12)
http://redovi.rkc.si/?id=830 (http://redovi.rkc.si/?id=830)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

PRIFARSKI MUZIKANTI - Sveta Katarina i pasoglavci, 02:18
Koncert v čast Milanu Ferležu, Cankarjev dom 2010

Prifarski muzikanti: Mitja Ferenc, Toni Obranovič, Martin Marinč, Valentin Južnič, Uroš Obranovič, Jernej Pečak, Brane Počkar

PRIFARSKI MUZIKANTI - Sveta Katarina i pasoglavci (http://www.youtube.com/watch?v=TXPjXVPyvXs#ws) 
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 03, 2012, 08:47:03 poslijepodne
Zoran Predin Lačni Franz 

Ne mi dihat za ovratnik


Ne ne mi dihat za ovratnik,
ne boj se, ne bom zbežal.
Ne ne mi dihat za ovratnik,
da ti potem ne bo žal,
ko ti bom začel odpenjat gumbe.

Spil ti bom nasmeh iz ustnic
in z ramen potegnil svilo.
Ne bom se ustavljal na kolenih,
ko ti bom dvigal krilo.

Ne ne mi dihat za ovratnik,
veš da še stari ne spi.
Ne ne mi dihat za ovratnik,
nocoj ne bom skakal z balkona
in cik-cak bežal čez dvorišče.

Ne ne mi dihat za ovratnik, koza nora,
ker mi bo kmalu vseeno.
Ne ne mi dihat za ovratnik, koza nora,
raje me skrij pod odejo.

Spil ti bom nasmeh iz ustnic
in z ramen potegnil svilo.
Ne bom se ustavljal na kolenih,
ko ti bom dvigal krilo.


Zoran Predin Lacni Franz - Ne mi dihat za ovratnik, 03:59
 
Zoran Predin Lacni Franz - Ne mi dihat za ovratnik (http://www.youtube.com/watch?v=YfIHSPKRi0I#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 14, 2012, 11:44:57 poslijepodne
Pravljica - Sneguljčica in sedem palčkov

Zapisala Jakob in Wilhelm Grimm

Pravljica o Sneguljčici govori o mladi kraljični, ki je imela zlobno mačeho, kraljico. Ker je čarobno ogledalo povedalo kraljici, da je Sneguljčica lepša od nje, jo je kraljica dala ubiti. Toda lovec se je je usmilil in jo je spustil v gozd. Tam je Sneguljica prišla do sedmih palčkov, ostala pri njih in jim kuhala in pospravljala.

To je zvedela hudobna kraljica, se preoblekla v starko in ji prinesla zastrupljeno jabolko. Mrtvo Sneguljčico so palcki položili v krsto. Mimo je prijahal princ, poljubilj Sneguljčico in ta se je zbudila. Poročila se je s princem in živela sta srečno do konca svojih dni.

* * * * *

(na slovenske kajkavščine)
Sneguljčica (pravljica)

Sneguljčica (pravljica) (http://www.youtube.com/watch?v=ErQ-7NUzBcA#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 26, 2012, 11:53:00 poslijepodne
 Sveti Štefan

Sveti Štefan je krščanski svetnik. Štefan je bil prvi krščanski mučenec in eden sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 našega štetja je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Goduje na Štefanovo 26. decembra, na ta dan pa je v Sloveniji pogosto blagoslov konj.

V Svetem pismu je nekaj podatkov iz Štefanovega življenja prispeval sveti Luka v 6. in 7. poglavju Apostolskih del (Apd 6-7).

V Sloveniji je 37 cerkva posvečenih svetem Štefanu.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_%C5%A0tefan (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_%C5%A0tefan)

Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 28, 2012, 12:20:14 prijepodne
Sveti Janez Evangelist

Janez (tudi Janez Evangelist, saj velja za pisca Evangelija po Janezu, in Janez Teolog, zlasti v pravoslavju), eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * ?, † 101?, Efez, današnja Turčija.

Poleg evangelija naj bi napisal še naslednje novozavezne spise: Prvo, Drugo in Tretje Janezovo pismo ter Razodetje (Apokalipso).

Ime

Janezovo pravo ime je bilo Johanan (hebrejsko: יוחנן [Yoḥanan], grško: Ιωάννης [Joanis]), kar pomeni Gospod je milostljiv. Slovenska oblika Janez očitno izhaja neposredno iz grščine. Poleg oblike Janez poznamo v slovenščini tudi obliko Ivan, ki smo jo dobili s posredovanjem drugih slovanskih jezikov.

Življenjepis

Janez je bil sin Zebedeja in Salome ter brat apostola Jakoba Velikega. Skupaj z bratom in očetom se je preživljal z ribolovom na Genezareškem jezeru. Janez in Jakob sta bila najprej učenca Janeza Krstnika, potem pa ju je Jezus povabil med svoje učence. Jezus jima je dal tudi vzdevek Boanerges - sinova groma.

V evangelijih je Janez zelo pogosto ob Jezusu v odločilnih trenutkih: pri Jezusovem spremenjenju, na vrtu Getsemani, ob križanju, ipd. Pri zadnji večerji je sedel tik ob Jezusu in slonel na njem. V Janezovem evangeliju ime »Janez« ni nikoli omenjeno, pač pa pogosto nastopa »učenec, ki ga je Jezus ljubil«. Tradicionalno se verjame, da je Janez s temi besedami opisoval sebe.
Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje

Jezus je na križu izročil Janezu v varstvo svojo mater Marijo. Janez je ostal v Jeruzalemu približno do leta 60, potem pa je odpotoval v Efez, kjer je začel ustanavljati lokalno krščansko skupnost. Potem je deloval v Mali Aziji, nekaj časa pa je preživel tudi na otoku Patmosu, kjer naj bi napisal Razodetje. Doživel je visoko starost in umrl naravne smrti okoli leta 101 – kot zadnji od dvanajsterih apostolov (bil je tudi najmlajši med njimi).

Apostol Janez Evangelist goduje 27. decembra po katoliškem koledarju oziroma 8. maja in 26. septembra po pravoslavnem.

Na slikah je Janezov razpoznavni znak orel. Na skupinskih slikah je pogosto edini golobrad (ker je bil najmlajši od apostolov).


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Janez_Evangelist (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Janez_Evangelist)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Prosinac 31, 2012, 12:52:36 prijepodne
Tomaž Becket - škof, mučenec


Imena: Tomaž, Tomas, Tomi, Tom, Thomas, Toma, Tomaj, Tomaš, Tomažek, Tomislav, Tomica

Rodil se je v Londonu leta 1117. Bil je veliki kancler, varuh državnega pečata in prvi dostojanstvenik za kraljem. Veseljak, kakršen je bil, je ljubil lov, gostije, pa pri vsem tem vendarle živel čisto. Po smrti canterburyjskega škofa Teobalda ga je kralj Henrik II. postavil za naslednika. Tomaž se je nekaj časa upiral, pozneje pa je sprejel mašniško in škofovsko posvečenje. Tedaj se je ves spremenil: nečimrni kancler je postal ponižen božji služabnik.
Kralj je hotel odpraviti papežev vpliv ter duhovno in svetno oblast združiti v svojih rokah. Le Tomaž in nekaj zvestih se mu je postavilo po robu. Škof je moral zbežati na Francosko. Čez sedem let se je vrnil. »Grem na Angleško igrat za svojo glavo, pa naj se zgodi Gospodova volja,« je dejal pred odhodom.

Štirje normanski plemiči so želeli doseči kraljevo naklonjenost, zato so se zarotili, da bodo nadškofa odpeljali in umorili. Napadli so ga v njegovi palači in zahtevali, naj tri odpadle škofe, ki so vodili gonjo proti njemu, odveže izobčenja. »Takoj, ko bodo obžalovali svoj greh,« jim je odvrnil Tomaž. Tedaj so pridrli zarotniki. Menihi so škofa zgrabili in s silo odvedli v cerkev, da bi ga rešili. Tomaž jim ni dovolil zapreti vrat, češ, ni treba, da bi bila božja hiša vojna trdnjava. Plemiči so tedaj škofa napadli v cerkvi in ga smrtno ranili. Umrl je z besedami: »Umrjem za prostost in zmago katoliške Cerkve.« Bilo je to 29. decembra 1170. Na ta dan tudi goduje.
Kralj Henrik je tedaj praznoval božične praznike v Normandiji. Ko je zvedel o škofovem umoru, ga je prevzela strašna otožnost. Peš in bos je poromal na mučenčev grob, prosil odpuščanja in sprejel pokoro, ki so mu jo naložili papeževi poslanci.
Goduje 29. decembra.
Vir


http://svetniki.org/29_12.html (http://svetniki.org/29_12.html)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Siječanj 07, 2013, 12:16:50 prijepodne
Z novim letom bodo prišle tudi podražitve komunalnih storitev
 Potem ko je vlada omogočila občinam prosto oblikovanje cen komunalnih storitev, so te v nekaterih občinah že višje.
Nas je zato zanimalo, za koliko se bodo te storitve podražile na Vrhniki, v Borovnici in Log-Dragomeru. Odgovarja direktorica tamkajšnjega komunalnega podjetja Brigita Šen Kreže: ˝Že novembra 2011 smo dobili pozitivno mnenje skupnega ustanoviteljskega organa za spremembo cen praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Cena se bo tako spremenila za 13,64 odstotkov.˝ To pa v praksi pomeni: ˝Da se bo praznjenje podražilo za 3,45 evra na kubični meter (brez davka).˝ Zaenkrat ostale cene komunalnih storitev ostajajo nespremenjene, se pa bodo prihodnji teden z župani treh občin soustanoviteljic pogovarjali še na temo odpadkov in omrežnine.
http://www.vrhnika.si/?m=news&id=12189 (http://www.vrhnika.si/?m=news&id=12189)


PROJEKT Varovana soseska Slovenska Bistrica
 Komora lokalnih uprav Sveta lokalnih in regionalnih uprav Evrope (CLRAE) je na svojih konferencah pri obravnavi vidikov politike preprečevanja kriminalitete v urbanih okoljih, posebno pozornost namenila partnerstvu in sodelovanju javnosti pri razreševanju te problematike.
 Čeprav v naši občini varnostna problematika ne izstopa od slovenskega povprečja, pa želimo kot lokalna skupnost, v sodelovanju z občani, policisti, občinskimi redarji in varnostniki zasebnih varnostnih služb, to stanje varnosti, še posebej pa občutek varnosti pri ljudeh, še izboljšati.
 Ker gre za nov način dela teh organov in služb na tem področju v slovenskem prostoru, smo k sodelovanju povabili tudi strokovnjake Fakultete za varnostne vede, Univerze v Mariboru.

Vsebina projekta je razvidna iz prilog.
 Priloge
projektna naloga http://www.slovenska-bistrica.si/dokument.aspx?id=2753 (http://www.slovenska-bistrica.si/dokument.aspx?id=2753)
načrt varovane soseske http://www.slovenska-bistrica.si/dokument.aspx?id=2754 (http://www.slovenska-bistrica.si/dokument.aspx?id=2754)
http://www.slovenska-bistrica.si/povezava.aspx?id=265&pid=1207 (http://www.slovenska-bistrica.si/povezava.aspx?id=265&pid=1207)


DO ZELENJAVE IN POLJŠČIN NA EKO NAČIN
 Društvo Sorško polje v sredo, 9. januarja 2013, ob 19. uri vabi v osnovno šolo Orehek na predavanje o reševanju težav na njivi in vrtu na eko način.
 Predavanje je namenjeno vsem, ki želite pridelati zelenjavo in poljščine na naraven način. Izvedeli boste, kako obdelati zemljo in negovati rastline, da bodo le-te dobro obrodile zdrave plodove. Pripravite vprašanja.
Predavala bo Fanči Perdih, ki pomaga ohranjati avtohtona slovenska semena in je vodja edine slovenske ekološke semenarske hiše Amarant, ki se od leta 2007 ukvarja s pridelavo ekoloških semen zelenjadnic in delno zelišč. Pred predavanjem in po njem bo možno semena tudi kupiti.
 Dodatne informacije so na voljo na naslovu www.sorskopolje.si (http://www.sorskopolje.si) oziroma pri Matjažu Jerali (tel. št.: 041 348 199 ali po e. pošti: matjaz.jerala@siol.net).
http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto/aktualno/novice&showNews=NEWSTDLTUQ13201314542&cPage=1 (http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,kranj_moje_mesto/aktualno/novice&showNews=NEWSTDLTUQ13201314542&cPage=1)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Siječanj 07, 2013, 12:17:58 prijepodne
Male komunalne čistilne naprave (bodo) počasi zamenjale greznice
 Zakaj male komunalne čistilne naprave?
Na področju ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda, že od leta 2007 velja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN), ki zavezuje lastnike stanovanjskih hiš, da se na območjih, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijsko omrežja. Če te možnosti nimajo, morajo postopoma opustiti greznice in zgraditi lastne čistilne naprave, oziroma zagotoviti nepretočne greznice, ki pa dolgoročno predstavljajo drago rešitev, saj je potrebno zagotavljati redno praznjenje in čiščenje grezničnih gošč s strani izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja (komunalna podjetja). Skrajni rok, da to storijo, je 31.12.2017, v nasprotnem primeru, so za lastnike hiš, predvidene denarne kazni. Sama uredba je posegla tudi na področje novogradenj, saj se na območjih, kjer ni urejena komunalna infrastruktura, investitorjem sploh ne izda več gradbenih dovoljenj brez ustreznega zagotovila o ureditvi odvajanja odpadnih voda.

Kaj sploh je MKČN?
MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE (populacijskih enot), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
 s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin. Za MKČN se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, iz katere se očiščena voda odvaja neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
 Na območju občine Kamnik, bodo predvsem prišle v poštev MKČN za manj kot 50 PE in MKČN za individualne stanovanjska hiše. Glede na samo poseljenost občine, je veliko manjših težko dostopnih zaselkov, do katerih je izgradnja kanalizacijske infrastrukture neracionalna. Za manjše zaselke se tako priporoča manjša MKČN do zmogljivosti 50 populacijskih enot, katero uporabniki lahko upravljajo sami. Pri individualnih stanovanjskih hišah, pa je potrebno v naprej predvideti možnost povečanja oz. zmanjšanja uporabnikov (stanovalcev), da se izognemo višjim stroškom vzdrževanja MKČN ter njeno nemoteno delovanje.

(So)financiranje MKČN
Uredba predpisuje, da so male čistilne naprave celoten strošek uporabnika, zato je pomembno, da  pri izbiri pozorni ste na zahtevane standarde, ki so jih izoblikovali pri zbornici Komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pri izbiri je potrebno tudi upoštevati, na kakšnem območju uporabniki živijo, število družinskih članov oziroma število uporabnikov, prostorska omejitev za vgradnjo MKČN, itd. Zavedati pa se je treba tudi dejstva, da se MKČN ne kupujejo le za nekaj let, zato je potrebno predvideti tudi stroške delovanja MKČN, kot so: stroški obratovanja, električne energije, čiščenja, vzdrževanja. Slednji stroški namreč nikakor niso zanemarljivi in pomembno vplivajo zraven nabavne cene MKČN na celotno vrednost investicije, zato jih je nujno poznati in upoštevati ob odločanju ob nakupu ustrezne MKČN. 
 Na sofinanciranje države, pri izgradnji MKČN, je težko računati, obstajajo pa drugi finančni instrumenti, ki na tak ali drugačen način pomagajo investitorjem. Ena od možnosti je v preteklosti bila pridobitev ugodnega kredita preko Eko sklada. Več posluha za nujnost teh investicij imajo občine, ki z nepovratnimi subvencijami investitorju povrnejo vsaj del stroškov. Višina sredstev se od občine do občine razlikuje glede na razpoložljiva sredstva. Velikost posamezne subvencije pa se razlikuje tudi glede na vrednost investicije, koliko PE bo MKČN zajela ter od drugih kriterijev, ki jih bomo informativno predstavili občanom na seminarju, ob sprejetju predloga na Seji občinskega sveta pa detajlno tudi na spletnih straneh Občine Kamnik.
 Kljub temu, da je časa še veliko, je pametno, da se pred samo investicijo dodobra pozanimamo, na katerem delu občine je predvidena izgradnja kanalizacije in s tem možnost priklopa na javno infrastrukturo. Če te možnosti ni oz. je ne bo, je dobro vedeti vse glede samega delovanja MKČN, uporabi, vzdrževanju ter  vsem, kar je povezano z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda.
 Občina Kamnik tako občane vabi na brezplačni strokovni seminar: »Vse, kar morate vedeti o malih komunalnih čistilnih napravah«. Seminar bo potekal v soboto, 5. januarja 2013,  ob 10. uri, v Domu kulture Kamnik.
 V enournem predavanju, vam bo dr. Meta Levstek, vodilna strokovnjakinja na tem področju razkrila, kako poteka čiščenje v različnih tipih MKČN, ter predvsem kaj morate vedeti o izbiri, vgradnji, zagonu, nadzoru, vzdrževanju ter reševanju težav. Dobili boste informacije glede možnosti subvencioniranja s strani Občine, poleg tega pa boste imeli priložnost spoznati in pridobiti informacije različnih proizvajalcev MKČN, ki bodo v preddverju dvorane predstavili svoje proizvode in delili prospekte ter nasvete.
 Za vse informacije se lahko obrnete na tel. št: 01/8318-185 (Suzana Stražar) ali 01/8318-210 (Marjana Kadunc).
 Besedilo: Suzana Stražar in Marjana Kadunc
http://www.kamnik.si/novice/Male-komunalne-cistilne-naprave-bodo-pocasi-zamenjale-greznice-31-12-2012 (http://www.kamnik.si/novice/Male-komunalne-cistilne-naprave-bodo-pocasi-zamenjale-greznice-31-12-2012)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Siječanj 07, 2013, 12:19:19 prijepodne
Občina Črnomelj nominirana za čebelam najbolj prijazno občino v letu 2012
 Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu preko akcije Ohranimo čebele ozaveščata ljudi o pomenu čebele za naše okolje in življenje. V okviru tega poteka tudi izbor »Čebelam najbolj prijazna slovenska občina in podjetje«.
 Letos se je na natečaj prijaviva tudi Občina Črnomelj in bila med 37 prijavljenimi občinami izbrana v ožji izbor. Komisija je namreč izmed vseh prispelih vlog občin, nominirala tri, ki so po svojih aktivnostih in delu na področju ohranjanja okolja in čebel v letu 2012 najboljše. Med njimi je tudi Občina Črnomelj, poleg nje pa še Občina Ljutomer ter Občina Laško.
 Nominacijo so si prislužila tudi tri slovenska podjetja, in sicer: podjetje Medium, podjetje Thermana ter podjetje Mercator.
 Razglasitev dokončnih rezultatov in vrstnega reda izbora Čebelam najbolj prijazne občine in podjetja v letu 2012 bo v soboto 01.12.2012.
 Več o akciji si lahko preberete na http://www.ohranimo-cebele.si (http://www.ohranimo-cebele.si).
 
http://www.crnomelj.si/201211291018/obina-rnomelj-nominirana-za-ebelam-najbolj-prijazno-obino-v-letu-2012.html (http://www.crnomelj.si/201211291018/obina-rnomelj-nominirana-za-ebelam-najbolj-prijazno-obino-v-letu-2012.html)


Občina Črnomelj razglašena za čebelam najbolj prijazno občino v letu 2012
 Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu v sklopu akcije Ohranimo čebele ozaveščata ljudi o pomenu čebel za naše okolje in življenje.  Tako že nekaj leta zapovrstjo razpisujeta natečaj za Čebelam najbolj prijazno občino in Čebelam najbolj prijazno podjetje saj menita, da ravno lokalne skupnosti preko različnih aktivnosti lahko prispevajo k še večjemu ozaveščanju svojih občanov o pomenu čebel.  V letu 2011 je naslov Čebelam najbolj prijazne občine med 18 kandidatkami osvojila občina Žirovnica.
 V letu 2012 pa se je za ta  naziv potegovalo 37 slovenskih občin. V izbor najboljših treh so se uvrstile občine Ljutomer, Črnomelj in Laško. Zmagovalec natečaja je bil razglašen na Brdu pri Lukovici v soboto 1. decembra 2012 ob dnevu čebelarskega turizma. Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2012 je tako postala Občina Črnomelj, ki se zaveda, da so za prejeti naziv seveda najbolj zaslužni aktivni člani Čebelarskega društva Črnomelj, Čebelarskega društva ob Kolpi in Lahinji in Čebelarske zveze Bele krajine. Predvsem pa je razveseljivo, da omenjena društva in zveza skrbijo tudi za prenašanje znanj na mlajše rodove saj vzorno sodelujejo s čebelarskimi krožki na OŠ Dragatuš, OŠ Vinica in od letos v Varstveno delovnem centru Črnomelj.  Ob tej priložnosti se jim Občina Črnomelj za njihovo dolgoletno aktivno delo zahvaljuje in jim tudi v bodoče želi čim več uspehov in nadaljnjega dobrega sodelovanja.
 Prijavo Občine Črnomelj na natečaj s katero se je potegovala za naziv Čebelam najbolj prijazne občine v letu 2012 si lahko ogledate na spletni povezavi
 
http://www.ohranimo-cebele.si/Upload/OBCINA%20CRNOMELJ.pdf (http://www.ohranimo-cebele.si/Upload/OBCINA%20CRNOMELJ.pdf) http://www.ohranimo-cebele.si/Upload/OBCINA%20CRNOMELJ.pdf (http://www.ohranimo-cebele.si/Upload/OBCINA%20CRNOMELJ.pdf)
 
http://www.crnomelj.si/201212031034/obina-rnomelj-razglaena-za-ebelam-najbolj-prijazno-obino-v-letu-2012.html (http://www.crnomelj.si/201212031034/obina-rnomelj-razglaena-za-ebelam-najbolj-prijazno-obino-v-letu-2012.html)


Občina Laško – čebelam prijazna občina
 Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu osveščata širšo javnost o pomenu čebel za naše okolje in življenje preko številnih aktivnosti, med drugim tudi preko akcije Ohranimo čebele. Tako so tudi letos razpisali natečaj za Čebelam najbolj prijazno občino in Čebelam najbolj prijazno podjetje. Prijavitelji so skozi zastavljene vprašalnike predstavili aktivnosti, skozi katere izkazujejo veliko mero skrbi za ohranjanje naravnega ravnovesja in kulturne dediščine, povezane s čebelarstvom.
 Na letošnji razpis se je prijavilo kar 37 občin in 6 slovenskih podjetij, ki so se potegovali za naziv Čebelam prijazne občine in podjetja v letu 2012. Izmed vseh prispelih vlog je strokovna komisija nominirala tri občine in tri podjetja, ki so bili pri svojem delu na področju ohranjanja okolja in čebel v letu 2012 najbolj učinkoviti. Pri samem izboru treh najboljših so imeli težko delo, saj so občine zelo aktivne na tem področju. 
 Razglasitev dokončnih rezultatov in podelitev priznanj je potekala v soboto, 1. decembra, na Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici v okviru tradicionalnega posveta o čebelarskem turizmu. Občina Laško je zasedla drugo mesto in si tako pridobila naziv Čebelam prijazna občina. Prvo mesto je dosegla Občina Črnomelj, tretje pa Občina Ljutomer. Ob tej priložnost je župan občine Laško, Franc Zdolšek, izročil predsedniku Čebelarske zveze Slovenije, Boštjanu Noču, protokolarno darilo občine Laško - županov medeni liker, ki ga je slednji po strokovni plati zelo pohvalil in ga priporočal kot vzor ostalim občinam in podjetjem pri razvijanju svojih poslovnih in protokolarnih daril. 
 Čebelam najbolj prijazno podjetje v letu 2012 je postalo podjetje Thermana, d.d., saj so v okviru natečaja dosegli prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo podjetju Medium, d.o.o., tretje pa podjetju Mercator, d.d..
 Pri izdelavi prijave za natečaj smo sodelovali: ČD Laško (Jože Blagotinšek in Franc Šolar), STIK Laško (Marina Bezgovšek) in Občina Laško (Edina Memić). Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem občanom in občankam, ki skrbijo za okolje in s tem prispevajo k ohranjanju čebel. Največja zahvala pa gre članom Čebelarskega  društva Laško, ki skozi svoje aktivnosti in krožke prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlade čebelarje ter skozi predavanja in delavnice posredujejo vpogled v skrivnostni svet čebelarstva tako turistom kot lokalnim prebivalcem. Več kot 110-letna tradicija čebelarskega društvenega organiziranja na našem območju je spodbuda, da tudi v prihodnje s skupnimi močmi razvijamo aktivnosti in programe, ki bodo občino Laško v širšem prostoru pozicionirali kot prepoznavno medeno destinacijo.

 PRIJAVA NA NATEČAJ ZA IZBOR ČEBELAM NAJBOLJ PRIJAZNE OBČINE V LETU 2012. http://www.lasko.si/media/cebelam-prijazna2012.pdf (http://www.lasko.si/media/cebelam-prijazna2012.pdf)

http://www.lasko.si/content/view/1731/26/lang,si/ (http://www.lasko.si/content/view/1731/26/lang,si/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Siječanj 07, 2013, 12:21:54 prijepodne
Dvoletni proračun Občine Izola ohranja nadstandard Izolanov
 Na včerajšnji 5. izredni seji Občinskega sveta občine Izola so svetniki soglasno sprejeli proračun za prihodnji dve leti. Župan mag. Igor Kolenc je poudaril, da proračun ni le dokument, ampak zaveza za dobrobit občanov in občank. Cilj proračuna je kljub težkim razmeram in rezom države ohraniti tiste pravice in nadstandarde, ki so jih Izolani že imeli.
 Usmeritve proračuna
...
http://www.izola.si/index.php?page=news&item=347&id=2963 (http://www.izola.si/index.php?page=news&item=347&id=2963)


Dan neodvisnosti, pa tudi blagoslov konj
27. dec 2012
Na sv. Štefana dan v Belskem počastili državni praznik in blagoslovili konje
 
Dan neodvisnosti, pa tudi blagoslov konj
 V Belskem se je slabemu vremenu navkljub zbralo okoli 200 vseh tistih, ki so želeli nazdraviti državnemu prazniku in počastiti nepozabni trenutek, ko smo Slovenci pred 22 leti po plebiscitarni odločitvi dobili svojo samostojno, neodvisno in enotno državo.
 Znali smo stopiti skupaj in preseči vse pomisleke, saj je šlo za zgodovinski trenutek, ko je tako velika večina Slovenk in Slovencev končno dejala, da hočemo svojo državo. O tistih trenutkih je v Belskem spregovoril tudi župan občine Postojna Jernej Verbič in jih v nagovoru prenesel v današnji čas:
...
Še veliko je župan povedal o narodnostni zavesti in za konec vsem prisotnim in njihovim družinam zaželel prijetno praznovanje in obilo sreče v prihodnjem letu. Seveda pa je z veseljem prisostvoval pri tradicionalnem blagoslovu konj, teh plemenitih živali, ki so bili človeku tudi v najhujših časih največji »delavski« prijatelji. Služili so mu na polju, da se je prehranil, služili so mu v vojnah, da je preživel, služijo mu danes, predvsem da se sprosti v ježi, redkeje za opravljanje kmetijske dejavnosti. 
 Zavetnik konj je sv. Štefan. Bil je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem in ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca. Za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor.
 V Belskem je bilo 60 avtomobilov in 15 konj, blagoslov je opravil postojnski kaplan Gašper Lipovšček, kulturni program je tudi letos pripravilo TD Pudgura, topel čaj in kuhano vino pa sta pogrela nekoliko premražena telesa.
 pripravil in uredil: MILAN ŠTULC
http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=4033&pid=13697 (http://www.postojna.si/povezava.aspx?id=4033&pid=13697)


Javno naročilo: Izgradnja nizkoenergetskega vrtca JN 430-13/2012
 Na podlagi 28. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-2) Občina Radenci, Radgonska cesta 9,  9252 Radenci (v nadaljevanju: naročnik), vabi ponudnike, da predložijo pisno ponudbo, pripravljeno pod pogoji iz te razpisne dokumentacije, za izvedbo javnega naročila »Izgradnja nizkoenergetskega vrtca« (v nadaljevanju: javno naročilo).   
 
Podatki o javnem naročilu so opredeljeni v tej razpisni dokumentaciji in v objavi javnega naročila na slovenskem portalu za javna naročila (www.enarocanje.si (http://www.enarocanje.si)).
 
Prenesite datoteke:
NOVO - Razpisna dokumentacija, objavljena | pdf |
...
http://www.radenci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=445&Itemid=1 (http://www.radenci.si/index.php?option=com_content&task=view&id=445&Itemid=1)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Siječanj 07, 2013, 12:24:54 prijepodne
Poslovni čas Občinske uprave
 Poslovni čas Občinske uprave
http://www.crnomelj.si/201212211069/poslovni-as-obinske-uprave.html (http://www.crnomelj.si/201212211069/poslovni-as-obinske-uprave.html)

OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da bo poslovni čas Občinske uprave občine Črnomelj v ponedeljek, 24.12.2012. in v ponedeljek, 31.12.2012. do 13. ure.


Občina Laško
Mestna ulica 2, 3270 Laško
+386 3 733 8700
+386 3 733 8740
obcina@lasko.si

Uradne ure za občane
ponedeljek: 8.00h - 15.00h
sreda: 8.00h - 17.00h
petek: 8.00h - 13.00h

Poslovni čas
ponedeljek: 8.00h - 15.00h
torek: 8.00h - 15.00h
sreda: 8.00h - 17.00h
četrtek: 8.00h - 15.00h
petek: 8.00h - 13.00h

Uradne ure po telefonu se izvajajo v okviru poslovnega časa vsak poslovni dan.
http://www.lasko.si/index.php (http://www.lasko.si/index.php)


Uradne ure
 Zadnja posodobitev 26.01.2012 | 2.865x prebrano |
URADNE URE
 
Poslovni čas Občine Ribnica:
 ■ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure
 ■sreda od 7. do 16. ure
 ■petek od 7. do 14 ure
 
Uradne ure za poslovanje s strankami
 
Uradne ure v občinski upravi:
 ■ponedeljek od 8. do 10. ure in od 12. do 15. ure
 ■sreda od 8. do 10. ure in od 12. do 16. ure
 ■petek od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure
 
Uradne ure občinske inšpekcije:
 ■ponedeljek in sreda od 9. do 11. ure
 
Uradne ure direktorja občinske uprave:
 ■ponedeljek in sreda od 8. do 10. ure
 
Uradne ure župana
 ■sreda od 8. do 10. ure
 
Obvezna je predhodna najava stranke v tajništvu župana.
 
Uradne ure v glavni pisarni Občine Ribnica:
 ■ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure
 ■sreda od 8. do 16. ure
 ■petek od 8. do 14. ure
 
Uradne ure po telefonu na sedežu Občine Ribnica:
 
na telefonski številki (01) 837 – 20 – 00
 
Na delovna dneva 24. in 31. decembra se poslovni čas in uradne ure končajo ob 13. uri. Predčasno končanje delovnega časa pred prazniki in v izrednih razmerah lahko odredi tudi župan.
http://www.ribnica.si/?page_id=14 (http://www.ribnica.si/?page_id=14)

Čudesa, i radno vreme imaju na spletnih stranicah.
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Siječanj 12, 2013, 11:07:28 poslijepodne
Hans Christian Andersen

Deklica z vžigalicami

Bil je zadnji zimski večer v letu. Snežilo je in bilo je strašno mraz. V tem hudem mrazu in temi je po zasneženi cesti z bosimi nožicami stopicala drobna deklica. V starem predpasniku je nosila veliko škatlic vžigalic, droben sveženjček pa je držala v roki. Ves dan je prodajala vžigalice, pa jih ni hotel kupiti nihče. Ker ni prodala še niti ene škatlice vžigalic, se ni upala domov, saj bi jo hudobni oče prav gotovo zlasal.

Lačna in prezebla se je v temi že vsa obupana le s težavo še prestopala. Po vseh ulicah se je širil vonj po dišeči praznični hrani in njene misli so se začele sukati samo še okoli tega. Ker je bila že močno utrujena, hudo lačna in prezebla, se je hotela samo za trenutek odpočiti, zato je sedla v zavetje neke hiše. Drobni in premrzli nožici je podvila podse, a jo je vseeno zeblo. Iz škatlice je vzela vžigalico in jo v upanju, da se bo vsaj malo pogrela, prižgala. Ogenj je tako lepo gorel in tako prijetno grel, a kaj, ko je vžigalica prehitro ugasnila. Začela je prižigati vžigalico za vžigalico in zraven sanjariti o topli sobi s kaminom, mizi polni mamljive hrane, okrašeni božični jelki, pod katero so darilca za otroke in o babici, ki je bila edina dobra z njo, ko ji je umrla mamica. Žal pa tudi babice že dolgo ni bilo med živimi.

Ko je premražena deklica prižgala zadnjo vžigalico, je v soju svetlobe uzrla podobo mile in ljubeznive umrle babice. Od veselja je vzkliknila: »Oooo, babicaaaaaa, vzemi me s seboj!« Babica je vzela drobno deklico v naročje in skupaj sta poleteli v nebo. V toplem babičinem naročju deklica ni več čutila niti mraza in niti lakote.

V zgodnjih jutranjih urah drugega dne pa so mimoidoči ljudje našli zmrznjeno sedečo drobno deklico s smehljajem na ustnicah in dogorelo vžigalico v roki. Ljudje so žalostno dejali: »Hotela se je ogreti!« Nihče med njimi pa ni slutil, kolikšno veselje in toplino je v zadnjih trenutkih svojega življenja doživela deklica s staro babico.

Zgodbo je napisal H.C.Andersen. Morda pa kje v kakšni temačni ulici res še prezeba njej podobna deklica? Poklanjam vsem žalostnim in osamljenim ....


http://www.genspot.com/blog-9472/deklica-z-vzigalicami.aspx (http://www.genspot.com/blog-9472/deklica-z-vzigalicami.aspx)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Deklica z vžigalicami, 08:07

Deklica z vzigalicami (http://www.youtube.com/watch?v=CAg3otol_2w#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Veljača 13, 2013, 11:20:00 poslijepodne
Pepelnična sréda


Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091.

Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede:

         Spreobrni se in veruj evangeliju!
ali tudi
         Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!

Pepeljenje je bilo poznano že prej in v stari zavezi zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli z pepelom. Križ pa je znamenje premagane smrti (Jezusova smrt na križu). Pepeljenje vernike spominja, da smo vsi ljudje zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju.

Pepelnica je uvod v postni čas, v katerem naj bi se verniki moramo odrekli grehu in se pripravili, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. Peplnična sreda je (tako kot veliki petek dan posta in zdržka mesa.

V letu 2013 je pepelnična sreda 20. februarja.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Pepelni%C4%8Dna_sreda (http://sl.wikipedia.org/wiki/Pepelni%C4%8Dna_sreda)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Infodrom: Pepelnična sreda, 0:20
(Infodrom je informativna oddaja za otroke)

Infodrom: Pepelnična sreda (http://www.youtube.com/watch?v=MP639G--WmU#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Veljača 13, 2013, 11:21:18 poslijepodne
Jacob in Wilhelm Grimm:

Pepelka (kratka obnova)

Živel je bogat mož, kateremu je zbolela žena. Na smrtni postelji je mati dejala svoji hčeri, Pepelki: »Ljubo dete, ostani krotka in dobra in ljubi Bog te bo čuval, jaz pa bom gledala nate iz nebes in bom vedno v tvoji bližini.« Oče se je nato znova poročil; nova žena je s sabo pripeljala dve hčeri, ki sta bili lepi, a grdega in črnega srca. Pepelka je morala opravljati vsa hišna dela. Vedno je bila prašna in umazana od pepela. Ko je moral oče oditi na sejem, sta si pastorki zaželeli lepih oblek in biserov ter dragih kamnov. Pepelka pa si je zaželela prvi prot, ki bo očeta oplazil na poti domov. Tako ji je prinesel leskovo mladiko. Pepelka jo je zasadila na materin grob; vsak dan jo je zalivala s svojimi solzami. Zraslo je drevo, na katerega je vsakič priletela bela ptičica, ki je Pepelki uresničila vsako željo.


Nastavek:
http://www.forumgorica.com/kajkavski/kaj-kaj-kajzertum-slicnost-i-razlikovnost-hr-i-si-kajkavscine/msg10213/#msg10213 (http://www.forumgorica.com/kajkavski/kaj-kaj-kajzertum-slicnost-i-razlikovnost-hr-i-si-kajkavscine/msg10213/#msg10213)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vuz Pepelnicu

ZLATI MUZIKANTI

PEPELKA (Pepeljuga)  


Kot Pepelka se mi zdiš,
pozabljena.
V pajčevino se spustiš,
omamljena.


Če želiš ti priznam,
vse ti dam,
zaplesala bova nocoj,
pravljica naj živi
in z njo ti,
do konca dni.


Nastavek:
http://www.forumgorica.com/zabava/stripeki-riseki-(risani-filmeki)/msg41998/#msg41998 (http://www.forumgorica.com/zabava/stripeki-riseki-(risani-filmeki)/msg41998/#msg41998)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vide(l)o:
PEPEL-JUGA
POP DESIGN – Pepelka, 04:13
Pesem Ansambla “Zlati muzikanti” v priredbi skupine POP DESIGN.

POP DESIGN - Pepelka (http://www.youtube.com/watch?v=3FF6fqTtlQ0#) 
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Veljača 22, 2013, 11:48:30 poslijepodne
Valentinovo

Valentinovo
ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Danes je podobno kot vsi večji prazniki močno skomercializiran.

Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem. Zveza tudi ocenjuje, da 85 odstotkov vseh valentinčkov kupijo ženske.

Vsebina 
1 Zgodovina
       1.1 Valentin
       1.2 Srednji vek
2 Valentinovo v zahodnem svetu
       2.1 Valentinovo na Slovenskem
3 Valentinovo v drugih kulturah
4 Glej tudi
5 Viri in literatura
       5.1 Viri
       5.2 Literatura
       5.2.1 Online
 

Zgodovina

Valentin
Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14. februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, ki je leta 143 kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. Stephan A. Hoeller o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg krsta, maziljenja, evharistije, mašniškega posvečenja in obredov umiranja valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta zakramenta, imenovana 'odrešenje' (apolytrosis) in 'poročna soba'.« [1].

Srednji vek
Švedski koledar s prikazanim dnem svetega Valentina (1712)Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi so tudi naslednje:

- na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, naj bi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«.
- Ko je cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi.
V večini legend se kot datum svetnikovega mučeništva pojavlja 14. februar.

Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo«.


Valentinovo v zahodnem svetu

Voščilnica za valentinovo, okoli leta 1910V zahodnem svetu se poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril. Običajno moški obdarujejo ženske. Darila navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Podarja se tudi nakit.

V marsikateri osnovni šoli se od učencev zahteva, da za valentinovo podarijo voščilnico ali darilce vsakomur v razredu. Pri tem pogosto zapišejo, kaj cenijo drug pri drugem. Čeprav se ta navada včasih kritizira kot nepotrebna ali neprimerna, ponekod obstaja že desetletja.

Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«.


Valentinovo na Slovenskem
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.

V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.

Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.

Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam z Nizozemskega.


Valentinovo v drugih kulturah

Na Japonskem, v Koreji in podobno tudi v Avstraliji se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Vendar pa je za mnoge ženske, zlasti pisarniške delavke, dejanje postalo obveznost in se od njih pričakuje, da (včasih s precejšnjimi stroški) podarijo čokolado vsem moškim sodelavcem. Na Japonskem tako čokolado imenujejo giri-choco (義理チョ&#12467) - sestavljeno iz besed giri (obveznost, dolžnost) in choco, skrajšana oblika besede chokorēto (チョコレート), kar pomeni čokolada. Tej nasprotna je honmei-choco, ki jo podarijo svojim dragim. Čokolado, ki si jo izmenjujejo prijateljice, imenujejo tomo-choco.

Zaradi nadaljnjih marketinških prizadevanj se je razvil tudi dan, ko naj bi moški tistim, ki so jih na valentinovo obdarovali, uslugo vrnili. V resnici ti pogosto obdarujejo le svoje izbranke. Ta dan se praznuje 14. marca in se imenuje Beli dan. Prvotno je namreč veljalo, da se podarja belo čokolado ali mehke penaste bonbone marshmallows. Vendar pa se v zadnjem času podarja tudi perilo.

V Koreji se 14. aprila praznuje tudi Črni dan, ko moški, ki za valentinovo niso dobili ničesar, skupaj jedo rezance po kitajsko v črni omaki, imenovane Jajangmyun.

Valentinovo praznujejo tudi v perzijski kulturi (Iran), čeprav trda islamska vlada to kot del zahoda zavrača in omejuje.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Valentinovo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Valentinovo) 
 
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Malibu ans Na Valentinovo ptuj 2009, 02:58

Malibu ans Na Valentinovo ptuj 2009 (http://www.youtube.com/watch?v=2oLQuMUTgeU#) 
Naslov: Odg: POČAKAJ (PO-ČA-KAJ) - Lipa naša čakavska
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 06, 2013, 11:33:09 poslijepodne
Novi list, 2013-03-05

Kolumne, komentari
 
S kamika i mora

Čitajte Orhana, gljedajte Aru
 
    Uz poziv za učenje turskog, moja preporuka bila bi i: »Čitajte Orhana Pamuka, gljedajte Aru Gülera i turski filmi«. Pamuk je turski nobelovac čigovi libri se moru kupit već na aerodromu va Istanbulu, a turski film trenutačno j' jedan od najboljih va svitu.

Piše: Kim Cuculić

 
 
Često se reče da j' Rika multikulturalan grad. To j' činjenica, ma morda bi ta aspekt našega grada mogal bit i vidljiviji. Ovako se ta multikulturalnost uglavnon svodi na povremene etno smotre ali prigodna kulturna i gastronomska događanja. Po ten pitanju moglo bi se još više storit. Trebalo j' i fanj dugo da i Rika dobije kineski restorani, a još nan, kot va sakon malo većen europskon gradu fale i indijski, tajlandski, japanski, španjolski i drugi restorani.

    Dobro j' da Rika imeje i Dani frankofonije, i Dani talijanske kulture i talijanskoga zajika, i ciklusi raznih europskih i svjeckih kinematografij va Art-kinu i tako dalje. Se ovo pišen zato aš je pasanu šetemanu va rečkon Malon salonu otprta izložba svjecki poznatog turskog fotografa Are Gülera. Njegovo »Oko Istanbula« približilo nan je jedan drugi svit. I ove predivne crno-bele fotografije dokaz su da Turci imeju bogatu kulturu i baštinu, a ne da su poznati leh po turskin sapunačami. Na otpiranju izložbi moglo se čut da v Rike, recimo, imejemo Tursku kuću, ma da niki ne zna i ne vadi turski zajik. A zač ne? Pa magari zbog toga ča tuliki judi va Hrvackoj i v Rike gljedaju turske sapunači.

    Uz poziv za učenje turskog, moja preporuka bila bi i: »Čitajte Orhana Pamuka, gljedajte Aru Gülera i turski filmi«. Pamuk je turski nobelovac čigovi libri se moru kupit već na aerodromu va Istanbulu, a turski film trenutačno j' jedan od najboljih va svitu. Otpiranje izložbi va Malon salonu bilo j' interesantno i zbog govora turskog veleposlanika va Hrvackoj. Protokol je vavik takov da fanj njih divani (evo jedne lipe turske besedi ka j' isto tako i čakavska), a veleposlanik je bil zadnji. Stal je pred mikrofon i rekal da imeje jednu dobru i jednu lošu vest: »Loša j' ta ča ću još i ja govorit, a dobra j' vest da ću bit kratak«. To j' bilo šarmantno i duhovito, a moglo bi postat praksa i kad su va pitanju neka buduća otpiranja i protokoli.


http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285D2863285B2863285A28582859285B28632893289328632863285E285D285B285E2861285E28632863286328592863A (http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285D2863285B2863285A28582859285B28632893289328632863285E285D285B285E2861285E28632863286328592863A)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vu-te tur(opol)ske zemle

VU TOJ TUR(OPOL)SKOJ ZEMLI
Dunja Knebl - VU TOJ TURSKOJ ZEMLI, 02:21

Dunja Knebl - VU TOJ TURSKOJ ZEMLI (http://www.youtube.com/watch?v=L4HSHqCZk9E#)
Naslov: Odg: POČAKAJ (PO-ČA-KAJ) - Lipa naša čakavska
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 06, 2013, 11:34:08 poslijepodne
Novi list, 2013-03-05

S KAMIKA I MORA

Živko – legenda bazena
 
    A Živka, nisan poznala leh ja i nekuliko mane sličnih. Njega j' poznalo pol Riki. Si oni ki su bar jedanput nogun stupili na bazen. I tako j' tomu bilo već let i let. On je bil zadnji ki j' ostal od one nekadašnje stare bazenske gardi. Od oneh ki su na bazenu delali doklen je još to bil leh bazen, a ne bazenski kompleks, doklen se j' balon dizal, od buri i nevrimena čuval, a na proliće kaleval.

Piše Slavica Mrkić-Modrić

 
 
Kad san bila mlaja, nikako mi ni bilo ćaro zač moj otac, ki pročita novine od prve do zadnje stranice i ki to mora načinit prvo devete jutro, vavek to svoje čitanje počinje na osmrtnicami. Milijun put san mu užala reć - pa tata, ti ti baren neće pobić, zač da ti dan počne z mrtvemi? Pogljedal bi me i rekal da će mi se bit jasno kad malo ostarejen. I ni lagal. Najme, ja ka bin nekada te stranice leh prehitila, sad jih pregljedan, aš nažalost, puno puti su me iznenadile. Na njimin san našla one ke poznan, a med njimin puno oneh ki su zaslužili da njin dojden reć zadnje bog. Tako j' bilo i ki'vo dan. I da san pročitala novine do devete jutro kako to dela moj otac, bila bin šla Živku na sprogod, ovako j Živko prošal ća i prez moga pozdrava.

    A Živka, nisan poznala leh ja i nekuliko mane sličnih. Njega j' poznalo pol Riki. Si oni ki su bar jedanput nogun stupili na bazen. I tako j' tomu bilo već let i let. On je bil zadnji ki j' ostal od one nekadašnje stare bazenske gardi. Od oneh ki su na bazenu delali doklen je još to bil leh bazen, a ne bazenski kompleks, doklen se j' balon dizal, od buri i nevrimena čuval, a na proliće kaleval. Kumpanije z nekoga humanijega vrimena va komu j' bilo već prijatelstva, a manje nenavidnosti. A bazen je Živku zaspraven bil drugi dom. Ta banjin bil je kod nekakova bazenska maskota. Kod Zagi, ale Adrijana, ale Vučko. Gljedajuć va tu obavjest o smrti, va toga Živka na novinskoj harte, va misli mi j' došlo milijun zgod i nezgod ke j' ta hahar na bazenu proizvel. I vavek bez posljedic, aš na Živka se čovik ni mogal razjadit. Na delo ni zakasnil jedino ako j' prespal na bazenu, kod ča bi i kraj radnoga vrimena retko doškal, aš on je imel svoju logiku i svoju satnicu. Puno mu j' direhtori bazena otelo stat na rep, ma jako bi brzo odustali. Zadnji, šjor Jelovica ni ni proval, aš je ta šegav i nadasve dobar čovik zajedno videl s ken ima posla, dokončal da j' Živko dobar kod kruh, ma na svoju ruku, i ča ga već ispravljaš, on već hita na bandu. Domišljan se i kad je na nekakovomu plivačkomu natecanju namesto talijanske zastavi obesil mađarsku i nikako mu ni bilo ćaro da ča sad ti Talijani delaju takovu kumediju okol jedne bandjeri. A o tomu kako j' valje na početku rata namesto hrvacke himni pušćal onu od bivše državi, da ni ne govorin. Sa srića da su je valje fermali aš bi Živko vreštu finil, ma ni se on ni ta put dal smest. Kod da j' čera bilo čujen ga kako govori - j... ih k..ac, što se pjene, pa do jučer su je svi pjevali. Ovu novu još nisam presnimio.

    O tomu da mu j' najvažneje va životu bilo popravit kakov auto ale motor, najbolje zna Ante, komu j' Živko zaspraven bil nekakova vrst šegrta. Pa doklen bi Ante delal po bazenu, Živko bi na parkiraištu kopal po motorimi od autih, a da gazdi nisu ni znali ča dela. Pokle bi njin samo došal i rekal da j' neš poštelal. A kad bi daž padal, pa bismo si skupa sedeli va klupskomu kafiću, e onput bi Živko bil svoj na svomu. Onput bi povedal takove štorije da j' to čudo. I ni bilo važno da jih ča se tiče istini pas z maslon ne bi pojil. Bože ča j' pljuskal, ma sedno smo komać čekali čut još ku. Kad bi finil, Ante bi mu rekal da laže kod pas, a Živko bi ga pogljedal i rekal – crkal da bog da ako lažen. I još čuda toga bi se o tomu deškiću ki nikada ni odrastal, moglo povedat, ma nikada tako dobro kod ča on to sad dela spred sv. Petra, čekajuć da tete Darinke, gospa Ankice, Mare Debeloj, barba Josu, barba Đuliju, barba Ivu, Silvije rekorderke i sen onen drugen z toga nekoga vrimena poveje ča j' se bilo od kada njih ni. Bog Živko, legendo bazena!


http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285C2863285B2863285A28582859285B28632893289328632863285E285D285B285C285E285E28632863286328592863X (http://novine.novilist.hr/Default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285C2863285B2863285A28582859285B28632893289328632863285E285D285B285C285E285E28632863286328592863X)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vse ke je mlajše vu gorice, a kosti starše vu toplice...

Kam da se pojde - Bedekovčanski pušlek, 02:20

Kam da se pojde - Bedekovčanski pušlek (http://www.youtube.com/watch?v=7nZdeFAhNuE#ws)
Naslov: Odg: POČAKAJ (PO-ČA-KAJ) - Lipa naša čakavska
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 25, 2013, 11:24:10 poslijepodne
Zokijova (pr)deželna afera

* * * *

AFERA

NLB: Hrvaška jih toži, premierju pa milijoni


Objavljeno: 26.01.2013
Avtor: Irena Divković Milanović

Ključne besede:
LB, Ljubljanska banka, NLB, Zoran Milanović, Stipe Milanović, kredit

Družina hrvaškega predsednika vlade Zorana Milanovića dobila odličen kredit prek naše banke.
.
ZAGREB – Register zagrebškega trgovskega sodišča razkriva morda najeksplozivnejšo skrivnost slovensko-hrvaških odnosov v povezavi z afero Ljubljanske banke. Sredi zunanjepolitičnega spora, v središču katerega sta hrvaška tožba proti Ljubljanski banki in slovenska ratifikacija za vstop južne sosede v EU, so uradni podatki za zagrebško podjetje Modestus namreč pokazali, da je družina hrvaškega premierja Zorana Milanovića že od leta 2007 v odličnih odnosih z Ljubljansko banko.


Tri odstotke za tri milijone

Hčerinsko podjetje Nove Ljubljanske banke je namreč odobrilo izjemno visok in privilegiran kredit podjetju, v katerem je direktor brat Zorana Milanovića, zastavni dolžniki pa so starši. Zadnje informacije s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve govorijo o hrvaški vladi, ki da je pripravljena umakniti pooblastila hrvaškim bankam za tožbe proti Ljubljanski banki, če se prej najde druga rešitev. To je bil odziv na napovedi slovenskega ministra Karla Erjavca, češ da bi parlament od konca februarja pa do 8. marca utegnil ratificirali hrvaško pristopno pogodbo, če se umaknejo pooblastila za tožbe.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je v saboru pred dnevi izjavila, da je mogoča sorazmerno hitra rešitev vprašanja Ljubljanske banke, ki je očiten pogoj za vstop v EU. No, Milanovićeva družina si v zvezi z banko ne dela skrbi. Prvi dokaz o tem lahko najdemo v zaznamku, ki ga je trgovsko sodišče v Zagrebu objavilo po uradni dolžnosti že 12. decembra 2007, po katerem je bilo na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve ustanovljena zastavna pravica na nepremičninah in poslovnih deležih nekaj pravnih in fizičnih oseb. Pogodbo je overila javna notarka Ilinka Lisonek iz Zagreba. Kredit sta sklenila frankfurtska hčerinska družba NLB, LHB Internationale Handelsbank Aktiengesellschaft, kot upnica in zagrebški Modestus kot dolžnik. Kot zastavni dolžniki so v pogodbi navedeni družbi Stanogradnja in Trgovine Minčeta ter fizične osebe Tomislav Šimunac, Igor Maksimiljanović ter Đurđica in Stipe Milanović.

Zgodba ne bi bila tako zanimiva, če ne bi bila Stipe in Đurđica Milanović oče in mati hrvaškega premierja. Seveda pa je privlačen tudi znesek kredita – 3,250.000 evrov, povečan za pogodbene obresti po spremenljivi obrestni meri, tri odstotke na leto od prvega dne veljavnosti! Dobro poučeni seveda vedo, da je to izjemno nizka obrestna mera. Kredit daje frankfurtski podružnici zastavno pravico nad poslovnimi deleži zastavnih dolžnikov Šimunca in Maksimiljanovića, ki jih imata v družbi Modestus. Postavlja se vprašanje, zakaj so premierjevi starši privolili postati hipotekarni dolžniki. Ni namreč znano, ali sploh so solastniki Modestusa. Dodatna raziskava pa daje celovit vpogled v povezavo Milanovićevih z zagrebškim podjetjem.

Tožijo kreditodajalce Milanovićevih

V Modestusu, ustanovljenem 9. marca 2007, sta bila prva direktorja Krešimir Milanović, premierjev brat, in Maksimiljanović. Premierjev brat je prijavil naslov v Samoboru, kot sedež družbe pa je vpisan naslov Gajeva 53 v Zagrebu. Nekoliko pozneje se je Milanović preselil prav tja, kar kaže druga objava za Modestus, ki jo je objavilo trgovsko sodišče v Zagrebu. Dvaindvajsetega oktobra 2007 je poleg Milanovića in Maksimiljanovića direktor namreč postal še Robert Bunjevac, že takrat pa sta se ujemala sedež Modestusa in premierjevega brata. Teden dni pozneje je bil overjen neverjetni kredit, pri katerem je premierjeva družina dobila status zastavnih dolžnikov. Zanimivo, njegovega brata ni med ustanovitelji Modestusa, decembra 2010 so bili kot solastniki vpisani Maksimiljanović, Šimunac in LHB Trade iz Zagreba, družba iz skupine NLB, ki je bila zaradi slabega ugleda Ljubljanske banke na Hrvaškem ustanovljena prek frankfurtske podružnice LHB.

Zanimivo je še, da Hrvaška s tožbo proti Ljubljanski banki pravzaprav toži LHB iz Frankfurta, ki je odobril kredit staršem zdajšnjega hrvaškega premierja. Ker se je kreditna pravljica zgodila konec leta 2007, velja poudariti, da je bil Zoran Milanović takrat predsednik SDP. Vodja največje opozicijske stranke je postal 2. junija 2007, že takrat pa so se kazale njegove premierske ambicije. To je postal 23. decembra 2011, samo tri dni prej pa se je na zagrebškem sodišču zamenjal direktor v Modestusu: namesto Bunjevca je bil vpisan hrvaški javnosti neznan podjetnik iz Drniša Josip Džale, sedež družbe pa je bil z zasebnega naslova premierjevega brata prestavljen na Mesničko 24, na naslov direktorja Šimunca. Težko se je upreti vtisu, da so se ti poslovni dogodki zvrstili povsem spontano in da pri tem ni bilo poskusov prikrivanja lastniških in družinskih odnosov.

Zaradi dubrovniške vile z bazenom?

Ko smo raziskovali okoliščine odobritve kredita družbi Modestus, ki je bila ustanovljena šele sedem mesecev prej in si po bonitetnem potencialu nikakor ne bi mogla prislužiti pravice za večmilijonski kredit, smo izvedeli zanimive podrobnosti. Sogovornik, dobro poučen o tej tematiki, nam je razkril, da podjetje, povezano s premierjem, nikoli ne bi dobilo tako privilegiranega kredita, če ne bi bilo gradnje v Dubrovniku. Projekt razkrivata tako zemljiška knjiga kot tudi portal Dubrovnikpress, na katerem je bila 4. julija objavljena novica o Milanovićevem bratu, ki da sredi sezone gradi vilo z bazenom in komercialna stanovanja na eni najprivlačnejših lokacij v Dubrovniku, in sicer v Ulici kardinala Stepinca, na zemljišču s pogledom na uvalo Lapad, ki ga je kupil dve leti prej. Projekta naj bi se lotil z Maksimiljanovićem, partnerjem Sanje Duggan. Podjetje Konel, izvajalec del, je v Dubrovniku na slabem glasu, saj je bil lastnik povezan z dvema aferama, domačini pa so med gradnjo bentili zaradi hrupa, ki da bo pregnal goste.

Lastniški podatki dubrovniške občine Gruž kažejo še, da je Modestus vknjižen na nepremičnini, kakor tudi zajetna hipoteka LHB. No, jasna je tudi plomba z dne 30. januarja 2010 zaradi izvršbe, ki pa je bila potem ustavljena. Šlo je za Modestusov dolg dubrovniškemu podjetju Studio Alamat v znesku 16.671 evrov, odločitev trgovskega sodišča v Splitu pa je bila preklicana 20. novembra 2012. Modestus je zdaj vpisan kot lastnik dveh nepremičnin na dubrovniškem območju, eno je kupil od Trgovin Minčeta, drugo od Stanogradenj, v obeh primerih pa sta navedena podatka: kupo-prodajna pogodba z dne 31. januarja 2008 in overitev pri javni notarki v Zagrebu Obreniji Ribarić. Iz tega lahko sklepamo, da Modestus takrat ni bil lastnik zemljišča v Dubrovniku, je pa imel namen to postati. V kreditu LHB zato tudi nastopata Trgovine Minčeta in Stanogradnja skupaj z navedenimi fizičnimi osebami, tudi premierjevimi starši.

Vsekakor pa je jasno, da je kredit absurden, saj je Modestusov dubrovniški nepremičninski projekt zdaj vreden mnogo manj, kakor je bilo prikazano 2007.; finančna poročila za leto 2011 kažejo, da je Modestus leto končal z izgubo približno 66.000 evrov, vrednost zemljišča je bila skoraj 3,3 milijona, kreditne obveznosti pa seveda prekašajo znesek. Poleg dobrega 3,2 milijona evrov podatki kažejo še na posojila in depozite v vrednosti nad 422.500 evrov in obveznosti do dobaviteljev nad 86.500 evrov. Ravno tako je neznanka, kolikšen je lastniški delež družine hrvaškega premierja – če starši ne bi bili solastniki, bi le stežka pridobili status zastavnih dolžnikov, iz vsebine kredita pa je jasno, da sta leta 2007 po 45,005-odstotna deleža v Modestusu imela Maksimiljanović in Šimunac. To je bil vsekakor privilegiran kredit, saj je zagrebški LHB Trade, član skupine NLB, vmes postal 9,9-odstotni lastnik Modestusa.

Torej, ne glede na to, ali so starši hrvaškega premierja solastniki, je članica skupine NLB partnerica v nepremičninskih poslih hrvaškega premierja. Po tem razkritju velja počakati, ali se bo spor glede ratifikacije vstopa Hrvaške v EU hitreje razreševal, ali so Milanovićevi zasebni posli povsem nepomembni za meddržavne odnose.


http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/nlb-hrvaska-jih-tozi-premierju-pa-milijoni (http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/nlb-hrvaska-jih-tozi-premierju-pa-milijoni)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Vuz Jožefovo

Ansambel Donačka - Ljubim Jožico (v živo), 03:33

Ansambel Donačka - Ljubim Jožico (v živo) (http://www.youtube.com/watch?v=ZfaZqhzSZhY#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Travanj 18, 2013, 10:17:32 poslijepodne
Hrvaški volivci kaznovali vlado in v evropski parlament poslali šest desnih poslancev

Tokratne volitve so bile tudi prvi večji preizkus za vladajočo levosredinsko koalicijo pod vodstvom premierja Zorana Milanovića. Čeprav so jim javnomnenjske raziskave napovedovale zmago, so morali enega poslanca več prepustiti desničarski koaliciji. Ker so ukrepi vlade neučinkoviti, Hrvaška pa se spopada s slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, so volilci vlado očitno kaznovali.

Skrb vzbujajoča izvolitev nacionalistke Ruže Tomašević




15. april 2013
Zagreb - MMC RTV SLO/STA

Prve hrvaške volitve v evropski parlament je zaznamovala nizka volilna udeležba ter zmaga opozicijskega HDZ-ja v sodelovanju z nacionalistično Hrvaško stranko prava Ante Starčević.

Hrvaška opozicijska desničarska koalicija, ki jo sestavljajo HDZ, Hrvaška stranka prava Ante Starčević (HSP AS) in Blok upokojenci skupaj (BUZ), je po preštetih 97 odstotkih glasov dobila 32,99 odstotka glasov, kar pomeni, da bodo imeli v evropskem parlamentu šest poslancev.

Predsednik hrvaške volilne komisije Branko Hrvatin je ob tem povedal, da je največ glasov volivcev dobila predsednica HSP AS Ruža Tomašić, slabil 62.000 glasov. Tomašićeva, ki je znana po svojih ostrih nacionalističnih stališčih, je bila šesta na volilnem seznamu. Ostalih pet poslancev bo iz vrst HDZ-ja.

V EP-ju pet SDP-jevih poslancev

Vladajoča levosredinska koalicija SDP, Hrvaška narodna stranka (HNS) in Hrvaška stranka upokojencev (HSU) je dobila dobrih 31 odstotkov glasov, tako da bodo imeli v parlamentu pet poslancev. Največ preferenčnih glasov je dobil nosilec volilne liste, nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prejel več kot 105.000 glasov. Tudi ostali štirje poslanci te opcije so člani SDP-ja.

Enega poslanca bodo v Strasbourg poslali Hrvaški laburisti - Stranka dela (HL), ki so prejeli 5,75 odstotka glasov. Ostalih 25 volilnih list je dobilo manj kot pet odstotkov glasov.

Zmaga Tomaševićeve vzbuja v skrb

Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Zagreba Vanja Vardjan, so imeli Hrvati na tokratnih volitvah prvič možnost oddati preferenčni glas, in pri zmagovalcih je ta skrb vzbujajoč. Kot rečeno, je največ glasov dobila Ruža Tomašić, ki je pred kratkim poslanca srbske nacionalnosti označila za četnika, in je nasploh prepričana, da so pravi državljani Hrvaške le Hrvati.

Izjemno nizka volilna udeležba

Sicer pa je prve hrvaške volitve v evropski parlament zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba, na volišča je odšlo le nekaj več kot 20 odstotkov volivcev, pa čeprav so predvolilne raziskave napovedovale, da se bo udeležba ustavila pri 40 odstotkih.

Volilno pravico je tako izkoristilo le 745.000 od 3,7 milijona volivcev, kar je najnižja udeležba na volitvah ali referendumu od osamosvojitve Hrvaške. Za primerjavo, na prvih volitvah za slovenske poslance v evropskem parlamentu leta 2004 je bila volilna udeležba 28,35-odstotna.

Hrvaškim evropskim poslancem se bo mandat začel 1. julija, ko bo Hrvaška postala 28. polnopravna članica Unije, in iztekel prihodnje leto, ko bodo redne volitve v evropski parlament v celotni Uniji, torej tudi na Hrvaškem. Takrat bodo po novih pravilih volili le 11 poslancev, ki bodo imeli petletni mandat.

Volilvci pokazali nezadovoljstvo z vlado

Tokratne volitve so bile tudi prvi večji preizkus za vladajočo levosredinsko koalicijo pod vodstvom premierja Zorana Milanovića. Čeprav so jim javnomnenjske raziskave napovedovale zmago, so morali enega poslanca več prepustiti desničarski koaliciji. Ker so ukrepi vlade neučinkoviti, Hrvaška pa se spopada s slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, so volilci vlado očitno kaznovali.


http://www.rtvslo.si/evropska-unija/hrvaski-volivci-kaznovali-vlado-in-v-evropski-parlament-poslali-sest-desnih-poslancev/306705 (http://www.rtvslo.si/evropska-unija/hrvaski-volivci-kaznovali-vlado-in-v-evropski-parlament-poslali-sest-desnih-poslancev/306705)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Dunja Knebl - Ružica sam bila, 03:22

Dunja Knebl - Ružica sam bila (http://www.youtube.com/watch?v=QNPhzl1tD-c#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Svibanj 20, 2013, 05:48:45 poslijepodne
Pridi, Sveti Duh

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.

Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

 
Molitev za sedem darov Svetega Duha


Pridi božanski tolažnik in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi!

PRIDI, DUH MODROSTI, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj, kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.

PRIDI, DUH RAZUMA, in razsvetli mojo dušo, da tvoje božanske besede in skrivnosti, sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.

PRIDI, DUH SVẾTA, in nauči moje srce predvsem, da bo naklonjeno dobremu in se izogiba zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, katera me vodi k rešitvi!

PRIDI, DUH MOČI, in naseli se v meni! Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da ti v vsem ugodim!

PRIDI, DUH ZNANJA, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za tvojo slavo in rešitev svoje duše!

PRIDI, DUH POBOŽNOSTI, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, tebe v ljubezni najdem in te za vedno obdržim!

PRIDI, DUH STRAHU BOŽJEGA, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno tvojemu božanskemu veličanstvu. AMEN

 
Litanije Svetega Duha

Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, - usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog

Sveti Duh, ki izhajaš iz Očeta po Sinu
Sveti Duh, enega bistva z Očetom in Sinom
Obljubljeni od Boga Očeta
Žarek nebeške luči
Vir vse dobrote
Studenec žive vode
Očiščujoči ogenj
Goreča ljubezen
Duh ljubezni in resnice
Duhovno maziljenje
Duh modrosti in umnosti
Duh sveta in moči
Duh vednosti in pobožnosti
Duh strahu božjega
Duh milosti in molitve

Duh miru in veselja
Duh spodobnosti in čistosti
Duh tolažnik
Duh posvečevalec
Duh voditelj svete Cerkve
Dar najvišjega Boga
Duh, ki napolnjuješ vse vesoljstvo
Duh posinovljenja božjih otrok

Sveti Duh, navdajaj nas s strahom pred gre­hom!
Sveti Duh, pridi in prenovi obličje zemlje!
Sveti Duh, razsvetljuj s svojo lučjo naš razum!
Sveti Duh, zapisi v naša srca svojo postavo!
Sveti Duh, vnemaj nas z ognjem svoje ljubezni!
Sveti Duh, odpiraj nam zaklad svojih milosti!
Sveti Duh, poučuj nas v pravi molitvi!
Sveti Duh,, razsvetljuj nas s svojim nebeškim navdihovanjem!
Sveti Duh, vodi nas po poti zveličanja!
Sveti Duh, daj nam edino potrebne vednosti!
Sveti Duh, navdihuj nas, da bomo znali izvrševati dobra dela!
Sveti Duh, daj nam vztrajati v pravičnosti!
Sveti Duh, bodi ti sam naše plačilo!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - prizanesi nam, o Gospod
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usliši nas, o Gospod
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, - usmili se nas.

Molimo. Tvoj Sveti Duh, o Bog, naj nas razsvetli, razvname in očisti, prepoji s svojo nebeško roso in stori rodovitne v dobrih delih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.
In prenovil boš obličje zemlje.

Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.


http://www.zakonci.net/products/svetega-duha/ (http://www.zakonci.net/products/svetega-duha/)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

ODSEV - Pridi, pridi sv. Duh, 05:28

ODSEV - Pridi, pridi sv. Duh (http://www.youtube.com/watch?v=93wHOthaf7k#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Kolovoz 15, 2013, 09:47:07 poslijepodne

Devica Marija v Polju     

Župnijska cerkev Marije vnebovzete
 
Posebno privlačen je Marijin tron v glavnem oltarju. Kadar ni zaprt s sliko, nas nagovori s svojimi rezbarskimi upodobitvami. V njem je upodobljeno Marijino vnebovzetje in kronanje. Marija je obdana s pravim angelskim orkestrom. Angelčkov je toliko, da njihovo število prekaša mnoge baročne oltarje, ki so znani po angelih in angelskih glavicah.
Dandanes romanj mimo kapel ni več. Še vedno pa se Poljci spomnijo starih romanj na belo nedeljo in veliki šmaren.



Eno uro vzhodno od Ljubljane, ob Zaloški cesti, stoji velika in lepa cerkev z dvema visokima stolpoma. To je farna cerkev pri Devici Mariji v Polju. Tako se začenja dobrih šestdeset let star opis kraja, ki ga danes pravzaprav že štejemo za del Ljubljane. Polje, ki je nekoč obdajalo cerkev Marijinega vnebovzetja in pot od Šentpetra do nje, je danes skoraj do zadnje njive in travnika pozidano. Le sem in tja pritlične hiše, ki so še zdržale pred pritiskom širjenja mesta, spominjajo na nekdanjo idilično pokrajino. Po njej so hodili romarji k božjepotni cerkvi Device Marije.

Prvi zapiski o poljski cerkvi, ki je bila podružnica ene najstarejših fara na Slovenskem - šentpetrske, segajo v leto 1325. V času turških vpadov sta jo obdajala visoko obzidje in pokopališče. Na tem je stala kapela Svetega Duha. Cerkev je bila na novo pozidana leta 1520 in posvečena naši ljubi Gospe, kakor se je ohranilo v starih šentpetrskih zapiskih. Slava poljske cerkve se je razširila v začetku 18. stoletja. V Ijubljanskem jezuitskem samostanu je takrat živel p. Andrej Schweiger. Bil je goreč Marijin častilec. Njemu se je prikazala Marija in mu naročila, naj da njej v čast postaviti 12 znamenj njenih najimenitnejših življenjskih postaj. Mimo njih naj se romarji podajo k cerkvi Device Marije v Polje in premišljujejo skrivnosti iz Marijinega življenja. Ta zamisel se je med ljudstvom takoj prijela. Vsako drugo leto ob godu Marije Snežne so Ljubljančani opravili božjo pot mimo teh kapelic. Prva je stala pri cerkvi sv. Petra, vse druge pa ob Zaloški cesti, zadnja, dvanajsta kapelica, pa naj bi bil glavni oltar Marijinega vnebovzetja v poljski cerkvi. Ta pobožnost je bila zelo priljubljena in obiskana. Pravijo, da je postala v tem času poljska cerkev najimenitnejša božja pot našega naroda. Posebej radi so sem romali vsi člani različnih Marijinih bratovščin. Žal je vsa ta romanja ustavil Jožef II. s prepovedmi. Zato pa je pri poljski cerkvi leta 1783 ustanovil župnijo. Istega Ieta so na ukaz gosposke na pokopališču pri cerkvi porušili cerkvico Svetega Duha.

Kljub cesarski prepovedi pa božja pot ni zamrla. Še danes je med domačini ohranjen spomin na romanja ljubljanskih pekov o beli nedelji, ko je bil spominski dan posvetitve stare cerkve. Ta je bila ob potresu leta 1895 tako hudo poškodovana, da so morali postaviti novo. Današnja cerkev, zgrajena v historičnem slogu, je velika po svojih merah in razodeva željo graditeljev, da bi ohranila božjepotni značaj.

Pred prvo svetovno vojno so imeli v Polju največji bronasti zvon na Slovenskem. Tehtal je 6086 kg; tudi današnji jekleni je rekorder med slovenskimi zvonovi in tehta 5825 kg. Njegov glas pa se kljub hrupu sliši daleč naokrog. Tudi notranja oprema, ki je bila v zadnjih letih lepo obnovljena, je bila narejena po potresu. Posebno privlačen je Marijin tron v glavnem oltarju. Kadar ni zaprt s sliko, nas nagovori s svojimi rezbarskimi upodobitvami. V njem je upodobljeno Marijino vnebovzetje in kronanje. Marija je obdana s pravim angelskim orkestrom. Angelčkov je toliko, da njihovo število prekaša mnoge baročne oltarje, ki so znani po angelih in angelskih glavicah.

Dandanes romanj mimo kapel ni več. Še vedno pa se Poljci spomnijo starih romanj na belo nedeljo in veliki šmaren.


Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
http://www.kam.si/romarske_cerkve/devica_marija_v_polju.html (http://www.kam.si/romarske_cerkve/devica_marija_v_polju.html)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *


ZA BOGOM NAJRAJŠI MARIJO ČASTIM

1.
Za Bogom najrajši Marijo častim;
Mariji čem pevati, dokler živim,
ker Mati božja, Kraljica neba,
za grešnika vsakega milost ima.

2.
Nebeški gospod je Marijo odbral
Device in Matere slavo ji dal.
v naročjo preljubega Sina drži,
za nas ga z ljubeznijo rajsko goji.

3.
Še smrtna težava mi strašna ne bo,
če gleda me mater‘no tvoje oko.
Če z milostno roko obrišeš obraz,
še v srcu „Marija!” bo zadnji moj glas.


Zvir
(str. 38 sim):
http://de.scribd.com/doc/36303835/1/MARIJINE-PESMI#page=3 (http://de.scribd.com/doc/36303835/1/MARIJINE-PESMI#page=3)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Za Bogom najrajši Marijo častim, 03:33

Za Bogom najrajši Marijo častim (http://www.youtube.com/watch?v=jV7_dZKASOY#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Kolovoz 16, 2013, 11:48:22 poslijepodne
Cerkev sv. Roka Brežice

Verjetno je bila kuga, ki je v Brežicah in okolici morila med leti 1646 in 1652, vzrok, da so postavili cerkev, posvečeno sv. Roku.
Romarski shodi pri sv. Roku so 15. in 16. avgusta ter na Rokovo nedeljo.


Današnja romarska cerkev sv. Roka je že tretja na istem kraju. Verjetno je bila kuga, ki je v Brežicah in okolici morila med leti 1646 in 1652, vzrok, da so postavili cerkev, posvečeno sv. Roku. Današnjo cerkev so zgradili leta 1740. Nad lesenim oltarjem s kipom sv. Roka je freska Marijinega vnebovzetja s konca 18. st., delo grajskega slikarja Matije Schifferja. Od leta 1983 je bila cerkev deležna temeljite prenove. Obnovljena sta bila ostrešje in zvonik, narejena nova fasada, zamenjana so bila okna ter notranji tlak in obnovljene klopi. Leta 1998 je bila restavrirana freska Marijinega vnebovzetja, kasneje pa so začeli z odkrivanjem stenske in stropne poslikave v prezbiteriju in ladji. Romarski shodi pri sv. Roku so 15. in 16. avgusta ter na Rokovo nedeljo.


http://www.slovenia.info/?cerkev=1205&lng=1 (http://www.slovenia.info/?cerkev=1205&lng=1)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Cerkev sv. Roka v Dravljah
- Rojstvo župnije Dravlje

Cerkev sv. Roka so v Dravljah sezidali leta 1646, v zahvalo Gospodu, da je v tem kraju prenehala divjati kuga. Spadala je pod župnijo Šentvid nad Ljubljano, a kmalu so se pojavile želje Draveljcev po samostojni župniji.


V prvi polovici 20. stoletja so to željo posredovali ljubljanski škofiji, le-ta je željo uslišala v letu 1961. Takrat je škof Anton Vovk izdal ustanovno listino nove župnije v Dravljah. Za prvega upravitelja je bil izbran jezuit Lojze Štrubelj, nato pa je za kaplana prišel France Kovač. Oba sta skupaj s pomočjo faranov poskrbela za obnovo cerkve in poživitev duhovnega življenja.

Ustanovitev nove župnije sovpada z gradnjo novih hiš in blokov v Dravljah, število prebivalcev je v Draveljah od tisoč naraslo na več kot 15 tisoč v današnjem času. Narasla je tudi potreba po pastoralnem delu in staro župnišče je postalo premajhno, zato so  leta 1970 začeli uporabljati novo, ki je služilo za delovanje jezuitske skupnosti in celotne župnije.

Kmalu pa se je zaradi čedalje večjega števila prebivalcev pojavila potreba po gradnji nove cerkve, stara je bila namreč premajhna. Od prve želje in prvih korakov do uresničitve je bila pot dolga in trnjeva. Breme teh težkih let priprave in gradnje je bilo predvsem na ramenih p. Lojzeta Bratine. Prošnja za lokacijo je bila oddana leta 1975. Izmed načrtov je bil izbran projekt arhitekta Marka Mušiča.

Leta 1983 je bil blagoslov temeljnega kamna in nadškof Alojzij Šuštar je na tej slovesnosti poudaril, da «postavljamo temelj še na enega pri tem delu, na Boga samega«. 15. septembra 1985 pa je nadškof Šuštar novo cerkev Kristusovega učlovečenja tudi blagoslovil. Temu dogodku so prisostvovali številni domači gostje in pa gostje iz tujine, ki so bili tudi v času gradnje povezani s p. Bratino in celotno jezuitsko provinco.

http://www.zupnija-dravlje.si/o-zupniji/o-zupniji-dravlje (http://www.zupnija-dravlje.si/o-zupniji/o-zupniji-dravlje)
 
Zavetnik kuge sv. Rok v Dravljah
http://sl.wikisource.org/wiki/Zavetnik_kuge_sv._Rok_v_Dravljah (http://sl.wikisource.org/wiki/Zavetnik_kuge_sv._Rok_v_Dravljah)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

SVETI ROK
(besedilo: M. Elizabeta; glasba: M. Tomc)


1.
NAŠA PESEM TE POZDRAVLJA, SPOZNAVAVEC SVETI ROK,
KI V NEBESIH S KRONO SVETIH TE JE POVELIČAL BOG.
ČAST, BOGASTVO SI PREZIRAL, NOSIL SI UBOŠTVA ZNAK,
NAD MINLJIVO ZEMSKO SLAVO SI SE DVIGNIL KOT JUNAK.

2.
V MNOGIH BRIDKIH PREIZKUŠNJAH KRUSTUSU SI ZVEST OSTAL
GOREL SI LJUBEZNI BOŽJE, KUŽNIM SI SE DAROVAL.
RIM SI REŠIL HUDE ŠIBE, BOLNIM SI POMOČ DELIL,
S KRIŽEM SI OZDRAVLJAL KUGO, V KRISTUSU VSEM BRAT SI BIL.

3.
PROSI, MUČENIK LJUBEZNI, SPOZNAVAVEC SVETI ROK,
DA NAS STRAŠNE KUGE GREHA OBVARUJE DOBRI BOG.
REŠI HUDE NAS BOLEZNI, VARUJ VSAKIH NAS NADLOG,
DA BO NA PRIPROŠNJO TVOJO, POVELIČAN VEČNI BOG.


http://www.zupnija-dravlje.si/podrobnosti-novice/sv-rok-162 (http://www.zupnija-dravlje.si/podrobnosti-novice/sv-rok-162)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

SVETI ROK V DRAVLJAH MMIX, 02:38
PESEM SVETI ROK
 
SVETI ROK V DRAVLJAH MMIX (http://www.youtube.com/watch?v=FYNsUz7oxVE#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Kolovoz 19, 2013, 08:49:10 poslijepodne
Sveti Lo(u)vre (10. kolovoza)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Sveti Lovrenc

Slika:
Sveti Lovrenc pred cesarjem Valerijanomv


Sveti Lovrenc, tudi Lovrenc Rimski, (latinsko Laurentius, pomeni "lovorov venec"); (približno 225–258), je bil eden izmed sedmih diakonov rimske Cerkve, ki je služil papežu Sikstu II in je bil mučen med vladavino rimskega cesarja Valerijana. Čeprav mlad, je užival papeževo zaupanje in zasedel odgovorni položaj kot upravitelj cerkvenega premoženja, skrbel pa je tudi za darovanje ubogim. Za časa vladanja cesarja Valerijana (od leta 253 do leta 260) so papeža kot kristjana zaprli in ubili. Lovrenc naj bi, kot njegov zvest služabnik, hotel umreti z njim, a mu je papež naročil, naj denar iz zakladnice razdeli revežem, saj naj bi že čez nekaj dni sam doživel enako usodo kot papež sam. Rimski načelnik Hipolit je od Lovrenca zahteval zaklade Cerkve in le – ta je predenj pripeljal ubožne, vdove in sirote in jih predstavil kot večje zaklade cerkve, kot naj bi jih imel Hipolitov cesar. Razjarjen Hipolit ga je ukazal mučiti, na koncu pa so ga živega spekli na ražnju.


Sveti Lovrenc kot zavetnik

Sveti Lovrenc je zavetnik revežev, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk. Varoval naj bi pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico. K njemu verniki naslavljajo prošnje za verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino.


Upodobitve
Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem, z evangelijsko knjigo in s križem, med deljenjem miloščine, ali z mučeniško palmo.


Godovni zavetnik

Ob prazniku svetega Lovrenca imajo god osebe, ki se imenujejo: Lovrenc, Lovre, Lovro, Lavrencij, Lavrencija, Laura, Lavra, Lorena.


Zunanje povezave

Predstavnostno gradivo o temi sveti Lovrenc
(Saint Lawrence):
http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Saint_Lawrence (http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Saint_Lawrence)


Zvir.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Lovrenc (http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Lovrenc)


* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

SOLZE SVETEGA LOVRENCA (cikel)

SOLZE SVETEGA LOVRENCA

zvezdni utrinki
ponikajo
za komaj rojeno zaveso teme

bliski parajo jug

prestrašeno kikirikanje
se opoteka
skozi nočni labirint

zamira

dež raste v naliv
prazni nebo

blato
pred zdrsom
odšteva sekunde

čutim izdihe hiš

stari oreh
ječi v vetru

razmočene veje
se bičajo
v kodrih javne razsvetljave

kaplje med orehovimi prsti
poslušajo burno pesem dežja
zapeto
skozi prostornino kovinskih žlebov

za droben hip obvisijo

zanihajo

mimo oken
odjokajo

kot solze


http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/63965/solze_svetega_lovrenca_cikel (http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/63965/solze_svetega_lovrenca_cikel)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 Cerkev Svetega Lovrenca - 20. 2. 2012, 01:28

Cerkev stoji v Žabjeku (Metni Vrh). Zgrajena je bila v 17. stoletju, leta 1778 je po zaobljubi lastnice sevniškega gradu grofice Jožefine Keglevič prizidana kapela Svetega Frančiška Ksaverija. Neverjetno dobro ohranjene freske prikazujejo prizore iz življenja tega jezuitskega misijonarja. Na severni strani je v ozadju naslikana Sevnica z obema cerkvama in požarom pri gradu leta 1778. Na vzhodni in zahodni strani so prikazani štirje kontinenti, Evropo upodablja cesarica Marija Terezija. Zelo lep je baročni oltar v kapeli, glavni oltar je iz konca 18. stoletja. Cerkev se ponaša tudi z najstarejšim zvonom v sevniški župniji iz leta 1652.

Cerkev Svetega Lovrenca - 20. 2. 2012 (http://www.youtube.com/watch?v=OtlfawoTvKM#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Kolovoz 19, 2013, 08:51:54 poslijepodne
Sveti Lo(u)vre (10. velikomešnaka)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Andrej Šifrer

Zbogom Raj (Solze Svetega Lovrenca)



Zbogom raj,
z višin zanosa spuščam se na tla,
prispele dobre so novice iz pekla.
Izlet na dno tukaj se konča.
Izstopite, počutite se kot doma.

Iz pekla vam pripravljam
v živo radijski prenos,
z nebes želijo slišati na vrat na nos,
kako na tleh se živi v teh dneh.
Je sploh še kaj,
kar loči pekel in raj?

Solze svetega Lovrenca
vidim na nebu vsakega Slovenca.
Plešemo, pijemo, pojemo, lijemo
solze svetega Lovrenca,
vidim na licu slehrnega Slovenca.

Zbogom raj,
vse manj mika me,
da šel bi kdaj nazaj,
dokaj hitro se privadiš na ta kraj.
za tvoj obup ti ne vrnejo obljub,
strelski vod jim vodi Juda Iškariot.

Tukaj
niso vsi evnuhi debeluhi,
niso vsi pol'caji tolovaji,
niso vse Marjane iz Ljubljane,
niso vse lutke prostitutke.

Vsi so si podobni, ker so zlobni.
Če izgubiš stavo si ob glavo.
Najbolj polni sebe tu so prazni.
Blazni tukaj najbolj so prijazni.
Dost' je, daj že enkrat mir!

Solze svetega Lovrenca
vidim na nebu vsakega Slovenca.
Plešemo, pijemo, pojemo, lijemo
solze svetega Lovrenca,
vidim na licu slehrnega Slovenca.

Pozdravljen svet,
ki med pekel in nebsa si razpet,
ki ne veš, na koga se ti je za opret.
So to ljudje, ki sejejo gorje?

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 Andrej Šifrer - Zbogom raj (Solze sv. Lovrenca) (music visualization by Božidar Svetek), 05:17

Andrej Šifrer - Zbogom raj (Solze sv. Lovrenca) (music visualization by Božidar Svetek) (http://www.youtube.com/watch?v=DZJmkD7eZdI#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Kolovoz 21, 2013, 09:09:56 poslijepodne
Fantje z vseh vetrov

RUŠEVEC - valček


Kdo si upa k meni, čez ledeni plaz,
kdo si upa v gore, kjer prebivam jaz.
Mene plaz ne moti, ki v dole drvi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi.

Ptica sem jaz, ptica sem jaz,
divji petelin, ki v gorah živim.
Ptica sem jaz, ruševec sem jaz,
divji petelin, ki gore krasi.

Kdor imeti hotel moje bo pero,
ta spomladi moral k meni bo v goro.
Če ga bo priboril, naj ga obdrži,
saj za strahopetce perje moje ni.


Ptica sem jaz, ptica sem jaz,
divji petelin, ki v gorah živim.
Ptica sem jaz, ruševec sem jaz,
divji petelin, ki gore krasi.

Kdo si upa k meni, čez ledeni plaz,
kdo si upa v gore, kjer prebivam jaz.
Mene plaz ne moti, ki v dole drvi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi,
mraz mi pesem dviga in mi kri hladi.


www.akordi.si/besedila/fantje.doc (http://www.akordi.si/besedila/fantje.doc)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

slov. – horvatski slovar:
petelin = pevec, pijetao
ruševec, divji petelin = tetrijeb
valček = valcer
plaz = lavina
spomladi = v proleče, v protuletje
strahopetce = stravupezda, kukavica

slovenskokajkavski – hrvatsko-ŠTAndardni slovar
http://www.eudict.com/?lang=slocro (http://www.eudict.com/?lang=slocro) 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

 Ruševec ali Hazel Kokošja (Bonasa bonasia) je ena od manjših člani družine tetrijeb ptic. , Ki je sedentarnih vrst, vzrejo po vsej Severni Evrazija in srednje in vzhodne Evrope v gosto, vlago, mešani iglasti gozdovi, po možnosti z nekaj smreka.

http://de.termwiki.com/SL:Hazel_Grouse (http://de.termwiki.com/SL:Hazel_Grouse)

Citat:
petelin*: fazan, gnjetao, Phasianusspp. - često na zagorskim poljima

Horvatski (kajkavski) beštijarij, zverijnâk, živijnâk, faunarij, ..
Kajkavski zoonimi
4 Ftičeki (ptice, Aves)
http://www.forumgorica.com/kajkavski/horvatski-(kajkavski)-bestijarij-zverijnak-zivijnak-faunarij/msg33123/#msg33123 (http://www.forumgorica.com/kajkavski/horvatski-(kajkavski)-bestijarij-zverijnak-zivijnak-faunarij/msg33123/#msg33123)

Citat:
Opazovanje ruševca na Pohorju, 03:33

http://www.youtube.com/watch?v=L9OQnEas9Ds (http://www.youtube.com/watch?v=L9OQnEas9Ds)

Fantje z vseh vetrov-Ruševec, 03:43

Fantje z vseh vetrov-Ruševec (http://www.youtube.com/watch?v=_LkikdQ6qek#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Kolovoz 21, 2013, 09:50:31 poslijepodne
ruševec, divji petelin = tetrijeb
A zakaj se zove ruševec?
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Kolovoz 26, 2013, 07:01:26 poslijepodne
VIRTUALNI ASISTENT NAMEŠČEN NA SPLETNO STRAN OBČINE LITIJA
 Na javnem razpisu za sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za javne in zasebne neprofitne organizacije 2012-2013 je bil sprejet projekt ASISTENT, v katerem sodelujejo Združenje občin Slovenije, institut »Jožef Stefan«, Zveza društev upokojencev Slovenije ter občine Pivka, Slovenj Gradec, Dobrova-Polhov Gradecin naša občina Litija. Cilj projekta je vzpostavitev spletne storitve za brezplačno izdelavo in urejanje prilagojenega virtualnega asistenta, ki je sposoben odgovarjanja na vprašanja uporabnikov v naravnem jeziku. Storitev smo tako že namestili na občinsko spletno stran www.litija.siin (http://www.litija.siin) je na voljo tudi v obliki aplikacije za pametne mobilne telefone (Android, iPhone, Windows Phone 8, BlackBerry).
 ASISTENT je inteligentni virtualni pomočnik, ki odgovarja na vprašanja postavljena v naravnem pogovornem jeziku in je sposoben poiskati relavantne odgovore, do neke mere podobno kot človek. Tako prilagojen Asistent bo obiskovalcem spletne strani občine olajšal iskanje informacij in uporabo storitev, ki jih stran ponuja. Storitev je enostavna in za uporabnike dostopna povsod in brez potrebe po predhodni namestitvi programske opreme.
http://www.litija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=727&Itemid=1 (http://www.litija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=727&Itemid=1)

Ljudem in živalim bolj prijazna osvetlitev slovenskih cerkva
 Ljubljana, 12. 6. 2013 – Tretja menjava razsvetljave na 21 cerkvah, vključenih v evropski projekt Life+ projekt Življenje ponoči (Life at Night), je zaključena. Razsvetljava je bila zamenjana tudi na dveh cerkvah v občini Cerkno. Začela se je zadnja sezona raziskav, s spremljanjem odziva nočnih metuljev in netopirjev na različno osvetlitev tudi na cerkvah v Otaležu in v Trebenčah. Obstoječo razsvetljavo cerkva so sodelavci projekta zamenjali z reflektorji, ki so posebej prilagojeni za osvetljevanje cerkva in bolj prijazni ljudem in živalim.
 Osnovni cilj projekta Življenje ponoči je dolgoročno zmanjšati negativne učinke na nočne živali, ki jih povzroča osvetljevanje cerkva in ostalih spomenikov kulturne dediščine. To bo pripomoglo k izboljšanju naravovarstvenega statusa teh skupin živali in ohranjanju biotske raznovrstnost. Pomemben cilj je tudi povečanje energetska učinkoviti nove osvetljave. V projekt je vključenih 21 cerkva po Sloveniji, kjer sodelavci projekta tri leta zapored spremljajo odziv nočnih metuljev in netopirjev na različne barve in intenzitete svetlobe. Na podlagi teh rezultatov bodo v sodelovanju z Unescom izdelane tehnične smernice za naravi prijaznejšo in energetsko učinkovitejšo osvetljevanje kulturnih spomenikov, ki bodo lahko pomenile prvi korak k mednarodni standardizaciji na tem področju.
 »Novi reflektorji za naravi prijazno osvetljevanje cerkva imajo posebno zaslonko, ki je prilagojena obliki stavbe, s čimer se zmanjša svetenje mimo fasade v nebo za od 50 do 90 %«, je povedala vodja projekta Barbara Bolta Skaberne. Zaslonka senči tudi preletne odprtine netopirjev. Nova svetilka je opremljena s filtri, ki skoraj ne prepuščajo UV svetlobe, saj UV svetloba najbolj privlači nočne žuželke. Poleg tega je v njej nameščena šibkejša sijalka, še vedno dovolj močna, da lepo osvetljuje cerkev, a prispeva k od 40 do 90 % zmanjšanju stroškov za električno energijo.
 Po besedah dr. Rudija Verovnika z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bodo zaključki raziskav znani šele konec leta 2013, pa vendar lahko rečemo, da nova, živalim in cerkvam prilagojena razsvetljava kaže pozitivne učinke. Nočni metulji, ki so pomembni opraševalci in hrana drugim nočnim živalim, v veliko manjšem številu, tudi do 10-krat manj priletavajo na manj intenzivno osvetljene fasade cerkva in se v bistveno manjšem številu zbirajo okoli reflektorjev. To je razvidno tako iz števila opaženih osebkov, kot tudi iz števila vrst. Znano je namreč, da se žuželke ujete v snop svetlobe ne prehranjujejo in ne razmnožujejo, poleg tega pa so osvetljene veliko bolj izpostavljene plenilcem. Oboje je tudi razlog, da njihova številčnost iz generacije v generacijo upada, kar posredno vpliva na žužkojede živali (ptice, dvoživke, netopirje), ki imajo zato vedno manj hrane.
 Netopirji so med najbolj ogroženimi sesalci pri nas in mnoge cerkve so poleti pomembna zatočišča netopirjev, kjer skupine sa¬mic v zavetju podstrešij in zvonikov skrbijo za mladiče. V projektu se skupina strokovnjakov za netopirje, ki jo vodi dr. Maja Zagmajster z Biotehniške fakultete posebej posveča vrsti mali podkovnjak, ki so pri nas poleti skoraj izključno vezani na podstrešja stavb. Študije kažejo, da osvetlitev cerkve in preletnih odprtin zakasni večerni čas izletavanja netopirjev, kar pomeni, da gredo kasneje na lov. S tem lahko zamudijo večerni vrhunec aktivnosti žuželk, kar se pozna na slabši prehranjenosti samic, preko njih pa tudi mladičev, ki so v prvih dneh odvisni od materinega mleka. Poleg tega, da zunanja razsvetljava zdesetka populacije žuželk in tako vpliva na manjšo količino hrane za netopirje, se svetlobi izogibajo tudi na letalnih poteh do prehranjevalnega okolja. »Na podlagi dosedanjih opažanj«, pravi Zagmajstrova, »ugotavljamo, da netopirji na isti cerkvi v večji meri izletavajo iz manj osvetljenih odprtin. Ugotovili smo značilne razlike med staro in prilagojeno osvetlitvijo.« Študija, ki jo je pod mentorstvom dr. Zagmajster izdelala študentka biologije Klara Hercog, je pokazala da male podkovnjake na testnem območju v osrednji Sloveniji pogosteje najdemo v cerkvah, ki ponoči niso osvetljene in imajo zunanje preletne odprtine velike  vsaj 5 x 15 cm.
 Na zaključke projekta bo treba počakati do konca leta 2013, ko bodo končane vse analize.
 Z novo osvetlitvijo cerkva so zadovoljni tudi vaščani. Predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini cerkve, saj jim premočna svetloba ne sili več v spalnice. Svetloba ponoči namreč lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje in počutje človeka. Presenečeni so tudi nad tem, koliko zvezd lahko ob novi osvetlitvi vidijo s svojega dvorišča.
 Projekt Življenje ponoči (www.lifeatnight.si (http://www.lifeatnight.si)), ki traja od septembra 2010 do februarja 2014, sofinancirata Evropska komisija v okviru programa Life+ ter Ministrstvo RS za okolje in prostor. Partnerske organizacije, ki sodelujejo pri projektu so podjetje Euromix d.o.o., Univerza v Ljubljani, Društvo Temno nebo Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Baza Media 2.1 d.o.o..
 Kontakt:
Barbara Bolta Skaberne, vodja projekta
tel. 01/477 66 54, e-pošta: barbara.skaberne@temnonebo.si
http://cerkno.si/o-obcini/novice/novica/vsebina/ljudem-in-zivalim-bolj-prijazna-osvetlitev-slovenskih-cerkva/ (http://cerkno.si/o-obcini/novice/novica/vsebina/ljudem-in-zivalim-bolj-prijazna-osvetlitev-slovenskih-cerkva/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Kolovoz 26, 2013, 07:04:35 poslijepodne
Članek - Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom?

 Članek podjetja Saubermacher Slovenija:
 Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi  kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom? (PDF) http://www.gor-radgona.si/mma_bin.php?id=20130618100016 (http://www.gor-radgona.si/mma_bin.php?id=20130618100016)
 
* * *
 
 KAKO USTREZNO RAVNATI Z BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIMI
 KUHINJSKIMI ODPADKI IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM?
 Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t.i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel …, medtem ko med biološke odpadek spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčke, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje, na domačem kompostu.
 Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč.
 Kompost – naravno organsko gnojilo
 Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
 Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščajo v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav.
 Kako uspešno kompostirati?
 Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranje in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.
 Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago.
 V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
 V kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi!
 Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev.
 V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka  izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota, po e-pošti: posode@saubermacher.si, po telefonu ; 02/620 23 00 ali 620 23 01 ter po spletu: www. saubermacher.si/univerzalni kontaktni obrazec.
 Po tem, ko nas boste o vaših željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben, kot pri mešanih komunalnih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. 
 Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi letno enkrat pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov.
 (Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)).
 Saubermacher Slovenija, d.o.o.
http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2013061810023648/ (http://www.gor-radgona.si/gids/sporocilo/2013061810023648/)

MOŽNA SREČANJA LJUDI IN MEDVEDA – SPOMLADANSKO OPOZORILO
 SPOROČILO ZA JAVNOST - ZAVOD ZA GOZDOVE
Vsako leto smo v spomladanskem obdobju med drugo polovico aprila in koncem junija (lahko pa tudi kasneje) v Sloveniji priča neprijetnim srečanjem ljudi in rjavega medveda, ki so včasih lahko tudi nevarna. Pogosto gre za neprijetne dogodke, ki jim po večini botruje neznanje in neustrezen odziv ljudi pri svojih aktivnostih, kot so sprehodi v naravi s prosto spuščenimi psi ali pa neustrezno zavarovani antropogeni viri medvedove hrane v bližini stanovanjskih in gospodarskih objektov (smeti, komposti, tropine, klavniški odpadki, nezavarovani čebelnjaki …).
 medvedi_2013.pdf
http://www.hrpelje-kozina.si/images/stories/2013/medvedi_2013.pdf (http://www.hrpelje-kozina.si/images/stories/2013/medvedi_2013.pdf)

Klekljanje idrijske čipke vpisano v slovenski register žive kulturne dediščine
 Klekljanje idrijske čipke je bilo 8. avgusta vpisano v slovenski register žive kulturne dediščine. Kot nosilec te dediščine je v register vpisana Čipkarska šola Idrija, ki skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja idrijske čipke.
 Pobudo za vpis klekljanja idrijske čipke v slovenski register žive kulturne dediščine je septembra lani dal Mestni muzej Idrija, ki kot pristojna ustanova zbira, hrani, raziskuje in predstavlja dediščino klekljanja idrijske čipke. Čipkarski šoli Idrija kot nosilcu dediščine se lahko v prihodnosti pridružijo tudi druge formalne ali neformalne skupine in posamezniki.
 Vpis klekljanja idrijske čipke v slovenski register žive oziroma nesnovne kulturne dediščine je prvi in nujen korak v želji, da bi ta dediščina dobila svoje mesto tudi pod okriljem Unesca. Naslednji korak je po mnenju v Mestnega muzeju Idrija razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za začetek prizadevanj za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
 Živa ali nesnovna dediščina je manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine. Gre za dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki se prenašajo iz roda v rod. Mednarodni okvir ji daje Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.
 Po „Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine“ nesnovna kulturna dediščina »... pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«.
 Klekljarica nekoč na Vojskem (Etnografski muzej Ljubljana)
 Register žive dediščine je strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. Nastajati je začel leta 2008, ko je bil vanj kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon, danes pa obsega 28 enot.
http://www.idrija.si/novice-obvestila-arhiv/2893-klekljanje-idrijske-cipke-vpisano-v-slovenski-register-zive-kulturne-dediscine.html (http://www.idrija.si/novice-obvestila-arhiv/2893-klekljanje-idrijske-cipke-vpisano-v-slovenski-register-zive-kulturne-dediscine.html)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Kolovoz 26, 2013, 07:09:05 poslijepodne
Policijska postaja Logatec svetuje - varovanje otrok na poti v in iz šole
 Z načrtovanimi aktivnostmi bomo policisti Policijske postaje Logatec tudi ob začetku letošnjega šolskega leta 2013/2014, skupaj s člani ZŠAM in SPV Občine Logatec, skrbeli za varnost otrok na poti v in iz šole.

Tako bomo: 
• v okolici šol izvajali poostrene nadzore, pri čemer bo glavni cilj umirjanje prometa (nadzor hitrosti), še posebej v času prihoda učencev v šolo in odhoda domov,
• preverjali uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi bodo starši pripeljali otroke v šolo,
• pozorni na varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolcev in drugošolcev z rumenimi ruticami in z odsevnimi telesi ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s  pomožnim motorjem in koles z motorjem,
• opravljali poostrene nadzore tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi se bodo učenci prevažali v šolo in iz šole domov, in ob tem dosledno ukrepali,
• ob prihodu otrok v šolo s kolesom kontrolirali obvezno uporabo zaščitne čelade,

Poleg tega za večjo varnost otrok priporočamo naslednje:

Staršem:
- da te in prihodnje dni več časa namenite prometno varnostni vzgoji svojih otrok. Zelo pomembno je, da neposredno v prometu preverite, kaj vaši otroci na šolski poti znajo in zmorejo,
- da pri prevozu otroke dosledno zavarujete z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažate zavarovane v ustreznih sedežih.

Voznikom:
- da so v prometu še posebej pozorni na otroke in njihovo nepredvidljivost in da temu prilagodijo tudi način svoje vožnje.

Več nasvetov za varnost vaših otrok v prometu lahko najdete na spletni strani policije.
Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu.

Policijska postaja Logatec
http://logatec.si/vsebina/policijska-postaja-logatec-svetuje-varovanje-otrok-na-poti-v-in-iz-ole.html (http://logatec.si/vsebina/policijska-postaja-logatec-svetuje-varovanje-otrok-na-poti-v-in-iz-ole.html)

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
 SPOROČILO ZA JAVNOST: RAVNANJE VOZNIKOV NA KROŽNIH KRIŽIŠČIH
Uspešnost uvedbe krožnih križišč v Sloveniji je očitna. Z vidika prometne varnosti so zelo dobrodošla, saj
predstavljajo učinkovit ukrep umirjanja hitrosti in zmanjšujejo posledice prometnih nesreč. Poleg tega
povečujejo pretočnost prometa in imajo pozitiven vpliv na zmanjševanje hrupa in emisij s strani motornih
vozil.
V raziskavah se ugotavlja, da se je tam, kjer je so bila ''klasična'' nivojska križišča preurejena v krožna, v
nekaterih primerih število prometnih nesreč zmanjšalo celo za 50%, število poškodovanih pa za 75%, ker:
• so hitrosti vozil manjše;
• je število TMT (točk možnega trčenje) manjše;
• ni možnosti za huda čelna trčenja;
• so zelo redka pravokotna bočna trčenja.

Število krožnih križišč se povečuje. Številčno izstopajo predvsem majhna in srednje velika krožna križišča.
Posledično se vozniki vedno bolj soočamo z vožnjo na krožnih križiščih.
Z lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da je krožno križišče, križišče prednostne in neprednostne
ceste, kjer prednostna cesta poteka v zaključenem krogu.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v krožnih križiščih so: prehitevanje pred križiščem, trki s
pešcem/kolesarjem, trki in naleti pri izvozih oz. uvozih ter menjavi prometnih pasov, naleti v sredinski ali
ločilni otok, zanašanja in zdrsi ter drugo. Za varnejše ravnanje v prometu vam v nadaljevanju predstavljamo
posamezne situacije voženj v krožnih križiščih.
...
http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/obvestila/avp_ravnanje_voznikov_krozisce.pdf (http://www.obcina-sevnica.si/uploads/obcina/obvestila/avp_ravnanje_voznikov_krozisce.pdf)

€nergija
Naprave porabijo nekaj elektrike tudi, ko so ugasnjene
Kako lahko zmanjšamo porabo električne energije doma? 1
Varno in ekološko nočno kolesarjenje
Kako učinkovito uporabljamo pomivalni stroj
Odprtje Sončne elektrarne v Novem mestu
http://www.mojaobcina.si/sempeter-vrtojba/novice/ (http://www.mojaobcina.si/sempeter-vrtojba/novice/)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: kuntakinte - Siječanj 30, 2014, 11:31:11 poslijepodne
Lupina agrumov užitna ali ne?
 V zadnjem času pa v nekaterih trgovinah moč opazili, da je tudi na konvencionalno pridelanih citrusih oznaka, da je lupina užitna. Ali to drži?
 Citrusi oziroma agrumi so sadeži, ki morajo dozoreti na drevesu in so zelo občutljivi, čeprav jih varuje lupina. Med transportom in skladiščenjem morajo biti zato zaščiteni. Če agrume pripeljejo z ladjami od zelo daleč, recimo z južne poloble, jih zaščitijo pred mehanskimi poškodbami z različnimi voski, pred napadom plesni in gliv pa s fungicidi. Način zaščite sadežev je torej odvisen od trajanja in načina transporta in od tega, koliko časa bo potrebno skladiščenje.
 V trgovinah so lahko naprodaj agrumi, ki niso bili zaščiteni s fungicidi, temveč le z voski. Lupina takšnih sadežev je seveda užitna. Voski za površinsko obdelavo citrusov oziroma agrumov so aditivi, ki pa morajo biti naravnega izvora – na primer čebelji vosek (E 901), vosek palme karnauba (E 903), uporabijo lahko tudi šelakov vosek (E904), ki ga pridobivajo iz izločkov žuželke.
 Potrošnikom svetujemo, naj bodo v trgovinah pozorni na označbe in navedbe, ki so ob sadju, pri predpakiranem sadju pa na deklaraciji, saj morajo biti označeni tako fungicidi kot tudi aditivi. Pred uporabo moramo citruse dobro oprati, najprej v topli vodi in nato nekajkrat v hladni vodi, saj tako s sadežev speremo umazanijo in nekaj voska.
 Prav tako svetujemo, da sadje, pri katerem so bili uporabljeni fungicidi, položite v posebno vrečko in ne k drugemu sadju in zelenjavi, da se fungicid ne bi prenesel na druga živila. Doma je treba sadeže dobro oprati in si potem temeljito umiti roki.
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=188939 (http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=188939)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Veljača 14, 2014, 11:29:33 poslijepodne
SKIJAŠKI OPISAN 14.02.:

(DAN VALEN)TINA - MAZE (SE ZALUBLENI)


Tina smuča in poje:
Moja pot je moja odločitev

»Energična, živa in močna dinamika z dobrim sporočilom, pesem, ki me je v sekundi prepričala,« je najboljša slovenska smučarka o svojem glasbenem prvencu My Way Is My Decision (Moja pot je moja odločitev) povedala pred dnevi, no, opis njenega rockerskega hita, ki se je okitil s simpatičnim videospotom in si ga je na youtubu ogledalo že skoraj 200.000 (14.02.2014.: 536 348) radovednežev in oboževalcev, pa bi z lahkoto dodelili tudi njenemu brezhibnemu söldenskemu nastopu: energičen, živ in izjemno dinamičen, z nedvomno spodbudnim sporočilom – vožnja, ki nas je že kmalu po startu prepričala in navdala z upanjem, da bomo letos spremljali nepremagljivo Tino oziroma njeno vrhunsko ekipo, Team to aMaze. Ekipo, ki navdušuje.


Obširneše:
http://www.slovenskenovice.si/sport/zimski-sporti/tina-smuca-poje-moja-pot-je-moja-odlocitev (http://www.slovenskenovice.si/sport/zimski-sporti/tina-smuca-poje-moja-pot-je-moja-odlocitev)

Tina Maze - MY WAY IS MY DECISION / 2014 Olympic DH Gold Medal Champion - GOLDEN MEDAL, 03:31

Tina Maze - MY WAY IS MY DECISION / 2014 Olympic DH Gold Medal Champion - GOLDEN MEDAL (http://www.youtube.com/watch?v=53D_Oghkntg#ws)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině
Autor: Ljudevit Kaj - Ožujak 15, 2014, 11:33:01 poslijepodne
Moj maček
album Don Juan (1988)


Moj maček je maček za tri
in daleč okoli takega ni,
poznajo ga vsi vaški psi
in najlepše dekleta iz naše vasi.

Hodile so mačke iz mesta na vas,
ker slišale dober o njem so glas,
da vsaka ga mucka rada ima,
in vsaka bi rada njegova bila.

Hojlarija, hojlarija hoj,
naj vsi dobro vejo,
da maček je moj. (3x)

Ko mrak se na zemljo spusti,
moj maček na vasi mucke lovi,
prav fletno vsaki se zdi,
da mojega mačka k sebi dobi.

Hodile so mačke iz mesta na vas,
ker slišale dober o njem so glas,
da vsaka ga mucka rada ima,
in vsaka bi rada njegova bila.

Hojlarija, hojlarija hoj,
naj vsi dobro vejo,
da maček je moj. (3x)


Don Juan - Moj maček, 03:00

Don Juan - Moj maček (http://www.youtube.com/watch?v=FZ6icWdukGk#)
Naslov: Odg: Zádnja večerja___KAJ & KAJ Kajzertum - Sličnost i razlikôvnost HR i SI kaja
Autor: Ljudevit Kaj - Travanj 19, 2014, 01:01:29 poslijepodne
Zádnja večérja imenujemo dogodek, ko je Jezus zadnjikrat večerjal z učenci (apostoli), preden je bil izdan in usmrčen. Zadnja večerja je bila v Jeruzalemu in sicer v četrtek pred judovskim praznikom pashe približno l. 33 n. št. Spomin na ta dogodek kristjani obhajajo na Veliki četrtek, pa tudi sicer pri vsaki sveti maši.

(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/Leonardo_da_Vinci_-_The_Last_Supper_high_res.jpg)

Dogodek precej na kratko opisujejo prvi trije evangeliji (takoimenovani sinoptični evangeliji: Matejev, Markov in Lukov), Janezov evangelij pa mu posveča posebno pozornost.

Iz evangelijev izvemo, da je Jezus pred svojo smrtjo želel s svojimi učenci (apostoli) jesti obredno večerjo, kot je v navadi pri praznovanju pashe - judovske Velike noči.

1.
Sinoptični evangeliji navajajo, da je Jezus pri večerji razlomil kruh in rekel: "Vzemite, jejte, to je moje telo«. Potem je vzel kelih z vinom in jim ga ponudil: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri, kri zaveze, ki se za vse preliva v odpuščanje grehov.« (primerjaj Mt 26,26-30 in Mr 14,22-25) Poleg tega jim je naročil tudi: »To delajte v moj spomin.« (Lk 22,14-20) Ta dogodek kristjani štejejo za ustanovitev zakramenta evharistije.

Jezus je poleg tega tudi napovedal, da ga bo eden od apostolov (Juda Iškarijot) izdal. Po večerji se je Jezus z nekaterimi učenci odpravil proti Oljski gori, na vrt Getsemani. Tja je Juda Iškarijot pripeljal judovske velike duhovnike in vojake, ki so Jezusa aretirali.

2.
Evangelij po Janezu posveča opisu zadnje večerje kar pet poglavij (13. - 17.). Ta poglavja pomenijo v nekem smislu Jezusovo duhovno oporoko (testament) in iz njih izvemo še naslednje podrobnosti:

 - Jezus je ob začetku zadnje večerje apostolom umil noge kot znak svoje skromnosti in ponižnosti (to je osnova za obred umivanja nog, ki ga poznajo številne krščanske Cerkve).
- Jezus je poudaril zapoved medsebojne ljubezni: »Ljubite drug drugega. Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite drug drugega. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega."
- Jezus je učencem obljubil pomoč in tolažbo Svetega Duha.
- Jezus je učencem napovedal, da jih bodo številni ljudje preganjali in sovražili.

Zadnja večerja je imala odločilen vpliv na nastajajoče krščanstvo. V prvih stoletjih so kristjani izoblikovali svoje bogoslužje na temelju ponovitve zadnje večerje. Taki obredi v prvotnem krščanstvu so se imenovali agape - obedi ljubezni (grška beseda αγάπη pomeni ljubezen). Med srečanjem so udeleženci dejansko skupaj povečerjali, nato pa je voditelj obreda (duhovnik) ponovil Jezusove posvetilne besede nad kruhom in vinom, ki so si ju potem razdelili. Iz tega obreda se je v naslednjih stoletjih izoblikovala maša, ki ima za osnovo še vedno evharistično daritev kruha in vina.


Zvir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja (http://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja)

* * * * * * * * * *

Posljednja večera, 04:46
I dok su blagovali, uze Isus kruh, izreče blagoslov pa razlomi, dade svojim učenicima i reče: "Uzmite i jedite! Ovo je tijelo moje!" I uze čašu, zahvali i dade im govoreći: "Pijte iz nje svi! Ovo je krv moja, krv Saveza koja se za mnoge prolijeva na otpuštenje grijeha. A kažem vam: ne, neću od sada piti od ovog roda trsova do onoga dana kad ću ga - novoga - s vama piti u kraljevstvu Oca svojega." Otpjevavši hvalospjeve, zaputiše se prema Maslinskoj gori. (Mk 26, 26-30)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja (http://sl.wikipedia.org/wiki/Zadnja_ve%C4%8Derja)

* * * * * * * * * *

Posljednja večera, 04:46

Posljednja večera (http://www.youtube.com/watch?v=NeSrin0v_X0#)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum- Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině_Velika noč
Autor: Ljudevit Kaj - Travanj 05, 2021, 12:06:24 poslijepodne
Pošiljam vam zajčka,
ki rad barva jajčka,
eno pišče,
ki hren išče
in kuharico lisico,
da vam speče orehovo potico.
Ker imate zdaj pomoč,
v miru in harmoniji uživajte Veliko noč!


(barva = farba, orehovo potico = orejnača (orejova povetica, orejova gibanica), sedaj = ve (sad), ker = buduči da, Velika noč = Vuzem)

(https://thumb.pozitivnemisli.com/600/265.jpg)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum- Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině_Velika noč
Autor: Ljudevit Kaj - Travanj 05, 2021, 12:21:10 poslijepodne
Velikonočno voščilo

Naj svetloba upanja osvetli vašo pot,
naj svetloba sočutja neguje vaše bitje
in Kristusova svetloba
naj vas ta čas blagoslovi
.
Vesele velikonočne praznike

******
Velikonočno voščilo – Vuzmena gratulacija (čestitka), upanje = nada (ufajne), sočutje = sučut (suosečajne)

(https://thumb.pozitivnemisli.com/600/3SM.jpeg)
Naslov: Odg: KAJ & KAJ Kajzertum- Sličnost i razlikôvnost HR i SI kajkavščině_Velika noč
Autor: Ljudevit Kaj - Travanj 05, 2021, 12:36:36 poslijepodne
Velikonočni nemir


velikonočni = vuzmeni, pokanje = strelajne (pucajne)

**********
Pokanje s karbidom 2012, 01:03
https://www.youtube.com/watch?v=oMinR87NPVk

**********
Velikonočno pokanje v Prlekiji, 06:29
https://www.youtube.com/watch?v=jWKOFLNjDMI

(https://lh3.googleusercontent.com/4pH79ap1qQjmW_WH34-5AhWddj9q-ZMx8NhZY68b-29TBxwp5KUArM3_f_tKzpTAGdrFtw=s152)